V Sloveniji se po navedbah društva z vodenjem ukvarja okoli 1000 vodnikov, pri čemer se opirajo na podatke registra Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS). Ob tam pa opozarjajo, da je veliko tudi regionalnih vodnikov, katerih točno število pa ni jasno, saj kljub pozivom ustreznega skupnega registra ni.
"Ocenjuje se, da dela nekje 2000 turističnih vodnikov. Natančne statistike ni, številni turistični vodniki so svoje dejavnosti zaprli že marca. Ti, ki še poslujejo, pa poročajo o od 60- do 90-odstotnem upadu prometa, odvisno tudi glede na jezik oz. trg delovanja," so zapisali v sporočilu za javnost in spomnili, da je število prihodov tujih gostov v desetih mesecih na letni ravni padlo za 72 odstotkov.
Večina gostov je prišla le iz neposredne okolice, in sicer Nemčije, Avstrije, Italije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, so dodali.
Država je vodnikom pomagala s pomočjo univerzalnega temeljnega dohodka, tako v pomladanskih treh mesecih kakor tudi v zadnjih treh mesecih leta 2020. "Upamo, da nam bo prisluhnila vsaj do pomladi 2021, saj obetov po izboljšanju ni, zimski in zgodnjepomladanski meseci pa tako in tako veljajo za kritične mesece v turistični dejavnosti," so pozvali.

Turistični vodniki sicer krizo, kot so še zapisali v društvu, sprejemajo kot velik izziv. Med drugim so se pridružili ponudbi virtualnih ogledov oziroma doživetij, ki so se razmahnili v letu, ko je fizično potovanje močno oteženo, so zapisali.
Kako ukrepa država?
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je na spletnih Dnevih slovenskega turizma izpostavil številne vladne ukrepe v protikoronskih zakonih, kot so subvencioniranje čakanja na delo, subvencioniranje dela fiksnih stroškov ter podaljšanje veljavnosti turističnih bonov. Za delno povračilo plač je država v sektorju gostinstva in turizma izplačala 61,7 milijona evrov, je povedal.
Država želi sofinancirati tudi stroške hitrih testov na novi koronavirus, je dodal Zajc. Hkrati pa si na gospodarskem ministrstvu prizadevajo za postopno odpravljanje ukrepov, ki prepoveduje opravljanje storitev. "Želimo, da se premisli o strategiji, ki, glede na število novookuženih, ki ga še vedno beležimo, ni najbolj optimalna," je izpostavil Zajc. Vse ukrepe sicer želijo sprejemati v soglasju s stroko in ostalimi resorji na vladi.
Državna pomoč premajhna in prepočasna
Država turistični panogi sicer pomaga, a prepočasi in v premajhnem obsegu, so menili govorci na spletni okrogli mizi. Mestni hotelirji se borijo za preživetje, je spomnil predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik. "V Ljubljani smo prizadeti do 85-odstotno. Zaradi počasnosti, birokracije smo morali v svojih hotelih odpustiti 60 odstotkov delovne sile in storitve zmanjšati na minimum. Trenutna situacija je izjemno kritična," je podčrtal.
V času čakanja na odprtje se morajo po njegovem sicer hotelirji pripraviti na nove goste z novimi pričakovanji bolj digitalne izkušnje. Prav tako je po njegovem smiselno, da svojo infrastrukturo preoblikujejo hoteli, ki so bili doslej usmerjeni v velike poslovne dogodke, saj se bo kongresni turizem ponovno vzpostavil najkasneje, vprašanje pa je tudi, v kakšni obliki.
Da država sicer pomaga, a "ne dovolj jasno in ne dovolj hitro", je ocenil tudi kuharski mojster v Gostilni pri Lojzetu Tomaž Kavčič. Verjame sicer, da se bodo ljudje ob odprtju dejavnosti vrnili, zlasti tja, kjer so doslej čutili spoštovanje in za svoj denar prejeli vrednost. "Kar smo doslej vlagali, se nam bo obrestovalo," je ocenil.
Kako je v Avstriji?
V Avstriji so hotelirji v drugem valu epidemije ob podpori za ohranjanje delovnih mest dobili nepovratno pokritih 80 odstotkov lanskih prihodkov za oktober in november, za december je delež 50-odstoten, je pojasnil vodja oddelka F&B pri avstrijski skupini Falkensteiner Sebastian Postogna. Tako se sedaj posvečajo vprašanju oblikovanja novih produktov in optimizacije na področju digitalizacije. "Medtem se v Sloveniji marsikdo ukvarja s tem, ali bo obdržal zaposlene, ali bo jutri še imel službo," je dejal.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV