To ugotavljajo na državnem preživninskem skladu, ki deluje v okviru Jamstvenega in preživninskega sklada RS in otrokom, ki jim starši ne plačujejo preživnine, pod določenimi pogoji izplačuje nadomestilo preživnine. V desetih letih svojega delovanja, so pomagali že skoraj 10.000 otrokom.

Vzroki za neplačevanje preživnin so različni. Pogosto gre za nestrinjanje z dodelitvijo otoka drugemu partnerju, za težave pri urejanju stikov, čeprav so ti uradno določeni, v zadnjem času pa so predvsem posledica gospodarke krize. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so tako prejeli že kar 290 zahtev za 390 otrok. Veliko za državo, kot je Slovenija, pravijo. Skoraj polovica lanskih prošenj, skupaj jih je bilo 777, pa je prišla z območja Maribora in Ljubljane.

Višina nadomestila preživnine, ki ga izplačuje sklad, je odvisna od otrokove starosti in višine preživnine, določene s pravnomočno sodbo, začasno odredbo, oziroma dogovorom, sklenjenim pri centru za socialno delo. S 1. aprilom 2010 so nadomestila preživnin uskladili s količnikom, ki ga je objavilo ministrstvo za delo družino in socialne zadeve.

Tabela : Višina nadomestila preživnine po starostnih razredih 

Blagajno preživninskega sklada napaja državni proračun in sredstva, ki jih izterjajo od neplačnikov. Pravijo, da pri delovanju sklada nikakor ne gre za prevzemanje bremena z ramen tistih, ki ne morejo ali pa nočejo poskrbeti za svoje lastne otroke. Neplačnike namreč poiščejo in dolgove izterjajo z vsemi pravno razpoložljivimi sredstvi.

Čeprav seveda niso vedno uspešni, so od neplačnikov doslej izterjali že pet in pol milijonov evrov. Samo lani so zaradi izterjave dolga na sodišča vložili 1026 izvršilnih predlogov. Vrnjenih so dobili 1.000.717 evrov, oziroma 36 odstotkov vseh izplačanih sredstev.  

Terjajo tudi starše, ki so tuji državljani

Iskanje pravice, ko je starš neplačnik tujec, je za nekdanjega partnerja in otroka trd oreh. Tudi za državo, saj meddržavni sporazumi obstajajo le za izterjavo preživnine s strani zakonitega zastopnika, ne pa tudi za izterjavo terjatve države.

Kljub temu sklad dolžnike išče preko pooblaščene družbe, specializirane za izterjavo terjatev v tujini. Najbolj uspešni pri tem so na območju EU, kjer je ustrezne podatke o dohodkih in premoženjskem stanju dolžnika najlažje dobiti. V drugih državah trenutno „iščejo“ okoli 300 neplačnikov, gre pa tako za tuje državljane kot za Slovence, ki živijo v tujini. 

Kdo lahko zaprosi za pomoč?

To pravico ima otrok, mlajši od 18 let, ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, a je zavezanec ne plačuje. Biti mora slovenski državljan in bivati v Sloveniji ali pa tujec, ki ima pri nas stalno bivališče. Dokazati pa mora tudi, da je že bil vložen predlog za izvršbo, a je bila ta neuspešna.

Če je nadomestilo odobreno, ga lahko otrok prejema do 15. oziroma 18. leta starosti, če ni v delovnem razmerju, pravica pa seveda preneha, če neplačnik medtem svoje obveznosti vendarle začne plačevati. V tem primeru je prejemnik o spremembi dolžan obvestiti sklad. V nasprotnem primeru mu grozi izterjava preveč plačanih sredstev.