Na Wikipediji lahko preberemo, da so bili zgodnji raziskovalci in zemljepisci prepričani, da obstaja nekje na jugu velika celina, ki čaka, da jo bodo odkrili. V resnici je bila dežela že poseljena, saj so jo odkrili že pred več kot 40.000 leti. Domnevajo, da so poleg domačinov prvi pristali na neznani celini Bugi – trgovci in pomorščaki z otoka Sulavesi (Celebes) v Indoneziji.

Nizozemski kapitani so vnesli na zemljevide velike dele obale med obdobjem velikih odkritij v 17. in 18. stoletju. Eden od njih, Abel Tasman, je leta 1642 odkril Tasmanijo. Britanec kapitan James Cook je na krovu ladje Endeavour leta 1770 odkril jugovzhodno obalo Avstralije. Jadral je proti severu in se za kratek čas ustavil v zalivu Botany (Botany Bay), ki je danes del Sydneyja, nato pa razvil britansko zastavo na rtu York. Vso vzhodno obalo je proglasil za britansko in ji dal ime Novi Južni Wales.

A pet bakrenih kovancev, ki jih je leta 1944 med drugo svetovno vojno avstralski vojak Maurie Isenberg našel na plaži, lahko uradni opis odkrivanja Avstralije popolnoma spremeni.

Najnovejše analize, ki so jih opravili na ameriški univerzi v Indiani, so namreč pokazale, da so kovanci stari približno 1000 let, izvirali pa naj bi iz Afrike, bolj natančno iz Tanzanije oziroma sultanata Kilwa. Da bi domnevo potrdili, so znanstveniki organizirali odpravo, ki bo raziskala kraj, kjer so bili kovanci najdeni. Pri tem jim bo v veliko pomoč zemljevid, ki ga je narisal Maurie Isenberg in označuje natančno lokacijo, kjer je kovance našel.

Odprava bo poskusila dokazati, da je med Avstralijo in Afriko že potekalo trgovsko sodelovanje stoletja, preden je kapitan James Cook Avstralijo označil za angleški teritorij.