Na Facebook strani "Združeni starši" smo zasledili spodnji zapis. 

"Sva starša treh otrok, starih 4, 7 in 9 let. V zadnjih osmih tednih naše življenje razporejamo med šolanjem dveh učencev, animiranjem predšolskega otroka in delom za službo od doma. Ob tem se trudimo, da smo vsak dan vsaj nekaj časa aktivni na svežem zraku in s tem ohranjamo fizično in psihično zdravje cele družine. Oba v teh trenutkih delava vse, da ohranjava delo in zaposlitev za več oseb, saj en vodi podjetje z več zaposlenimi, drugi pa zaseda vodilno delovno mesto v večjem podjetju. Vsak, ki se je znašel v podobnem položaju, ve, da to ni mačji kašelj.

Po zadnjih novicah, ki nakazujejo na to, da bo v prihodnjih tednih šolo lahko obiskoval le prvošolec, se nama poraja vedno več in več vprašajev. Kam s predšolskim otrokom, če bodo vrtci lahko sprejeli samo tretjino otrok? Kam z našo 9-letnico / četrtošolko, od katere je težko pričakovati, da bo sama preživela doma 8-9 ur in se samostojno šolala? Ob vsem tem pa še kako uskladiti najino delo ter obdržati posle v teh novih ekonomskih razmerah?

Ob iskanju rešitev za čisto osnovna vprašanja varstva, se soočava še z novimi vprašanji in dodatnimi stiskami. Kako zagotoviti kakovostno šolanje na domu, če naju ne bo doma? Kako omogočiti socialni in čustveni razvoj 9-letnice, na pragu pubertete, če ji vzamemo družbo vrstnikov in usmerjanje učiteljev? Ker tu ne gre samo še za en mesec in pol, ki nas še loči do poletnih počitnic. Od sredine marca, do septembra bo preteklo pol leta, medtem, ko - ob vseh neznankah za prihodnje dni - že poslušamo napovedi, da se bo ta način šolanja nadaljeval tudi z začetkom novega šolskega leta.

Verjamem, da nas bo veliko staršev, ki se bomo znašli v podobni situaciji, sprejelo nesebično pomoč starih staršev, kar pomeni, da bodo naši otroki v stiku z najranljivejšo skupino starejših. Je to prava rešitev za preprečevanje širitve virusa? Kakšna je razlika med 10 ali 20 otrok v vrtčevski ali šolski skupini otrok, ki jim na noben način ne moreš preprečiti stikov? Zakaj se osnovne šole ne odprejo v celoti za vse učence ali pa vsaj tudi za drugo triado."

Pod zapis sta se podpisala Alia in Andrej. 

A pri svojem razmišljanju nista osamljena. Vse več staršev je namreč v hudih stiskah, saj več ne ve, kako naj opravljajo delo in poskrbijo za otroke. Čeprav so številni doma in delovne obveznosti opravljajo od doma, pa istočasno šolanje in varovanje otroka ali otrok ni mačji kašelj. Naporno je ... zelo. 

Na drugi strani so starši, ki že ves čas hodijo delati. Ko se ob 17. ali še kasneje le vrnejo domov, jih čaka še šolanje otrok. Starejši otroci seveda lahko svoje obveznosti opravijo sami, mlajši potrebujejo pomoč ter vodenje in razlago. 

Večina staršev, ki v tej krizi še naprej dela - od doma ali hodijo na delo -, je že pošteno izčrpana in v hudih stiskah. In vsi se sprašujejo, kako naprej. 

Zato v civilni iniciativi Združeni starši opozarjajo na stiske staršev in otrok 4. in 5. razredov, ki bodo šolsko leto zaključili od doma. "Ukrep, ki ga predlaga Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, bo povod za številne stiske na ekonomskem in psihosocialnem področju. Ministrstvo pozivamo, da prisluhne staršem in implementira življenjske ukrepe, ki bodo omogočili vračanje staršev na delo brez resnega ogrožanja ekonomskega preživetja družin in otrokovega razvoja," so zapisali v svojem pozivu. 

Opozarjajo, da naj bi doma ostali ter se samostojno, ob oddaljeni pomoči učitelja, na daljavo izobraževali otroci, stari 9 in 10 let. 

"Na nas se obračajo številni starši teh otrok, ki so v velikih stiskah. 9- in 10-letniki večinoma niso pripravljeni, usposobljeni in zmožni samostojnega učenja nove snovi. Prav tako ne morejo razporejati časa za delo v šoli in več tednov dan za dnem ostajati doma 8 do 9 ur, ko bodo starši v službi. Posledice takega stanja bi bile razsežne in nevarne: še hitrejše izgubljanje stika s šolskim procesom, kot se je dogajalo v preteklih tednih od začetka šolanja na domu, psihosocialne stiske otrok ob ostajanju doma (strah, nemoč), povečanje možnosti za nesreče doma in povečevanje razlik v znanju med otroki," opozarjajo. 

Starši iščejo rešitve. "V praksi: podaljšati svoje ostajanje doma s četrto in petošolci. To bo v teh že tako nestabilnih časih na trgu dela povzročilo, da bodo starši v še bolj negotovem položaju, zaradi skrajšanih delovnikov pa še v slabšem finančnem položaju in ranljivejši za odpuščanja. Tu bodo še posebej izpostavljeni starši samohranilci. Starši bodo torej izbirali med potencialno izgubo službe in tem, da vsak dan pretežni del dneva puščajo doma svoje otroke in upajo, da bodo zmogli delati od doma. Glede na to, da številni starši otrok te starosti poročajo, da so otroci pri delu na daljavo potrebovali ogromno pomoči in spodbude, je upanje večinoma neupravičeno," dodajajo. 

Celoten zapis si lahko preberete spodaj.