Morda se tudi vi spogledujete z idejo o vzpostavitvi spletne trgovine, a ne veste, kje začeti. Na voljo je več spletnih orodij in obstajajo tudi ponudniki, ki vam lahko pomagajo, lahko pa se sami lotite vzpostavitve e-prodajalne.

Med prvimi koraki bodo zagotovo izbira spletnega naslova in imena, ki naj bo povezano z vašim poslom, izdelkom oziroma storitvijo, pri čemer je smiselno izbrati kratek naziv, ki ga je obenem lahko črkovati in si ga ni težko zapomniti. Hkrati je treba določiti ponudbo izdelkov, ki jih boste prodajali, in ciljne stranke, ki jih želite pritegniti.

Seveda ni dovolj zgolj vzpostavitev spletne strani – potencialnim strankam je treba dati vedeti, da obstajate. Razlikovati se morate od konkurentov, oblikovati je treba pregledno spletno stran in premisliti poslovanje oziroma se vprašati, koliko izdelkov je pametno imeti na zalogi in kje jih boste skladiščili, preveriti stanje na trgu ter razmisliti, kaj trg potrebuje in si želi.

Potrebna je registracija

Poleg zgoraj opisanega je treba zadostiti pravnim in davčnim zahtevam. Za prodajo je treba imeti registrirano dejavnost – kot samostojni podjetnik (s. p.) oziroma fizična oseba z dejavnostjo ali kot pravna oseba. Postopek registracije je odvisen od odločitve, ali želite dejavnost opravljati kot gospodarska družba ali kot s. p. Oba postopka sta brezplačna, pri čemer je treba za registracijo družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) vplačati osnovni kapital v višini 7500 evrov, ob ustanovitvi d. o. o. pa so mogoči tudi dodatni stroški notarja, so pojasnili na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Spletna trgovina je opredeljena kot dejavnost 47.910 – Trgovina na drobno po pošti ali internetu. Treba se je registrirati pri pristojnem registrskem organu in vpisati v uradno evidenco, torej v primarni register. Registrski organ za s. p. je Ajpes, ki samostojnega podjetnika vpiše v Poslovni register Slovenije (PRS), medtem ko gospodarske družbe v sodni register vpiše sodišče. Vzporedno je potreben vpis v davčni register – vpis fizične osebe, ki opravlja dejavnost, in pravne osebe v davčni register se izvede bodisi po uradni dolžnosti bodisi na podlagi prijave za vpis v davčni register.

Takoj ali najpozneje v osmih dneh po vpisu v PRS je treba prek vstopne točke VEM (SPOT) oziroma spletnega portala e-VEM (portal SPOT) ali neposredno finančnemu uradu z obrazcem DR-03 (fizične osebe z dejavnostjo) ali  obrazcem DR-04 (pravne osebe) sporočiti podatke, ki jih Finančna uprava (Furs) ne pridobi po uradni dolžnosti. Gre za podatke o številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov, poslovnih enotah v tujini, kapitalskih naložbah doma in v tujini, plačilnih računih v tujini, povezanih osebah, osebi, ki vodi poslovne knjige, in tako dalje, so našteli na Fursu.

Na portalu e-VEM (portal SPOT) se lahko oddajo tudi podatki o predvidenih prihodkih in odhodkih oziroma zahtevek za ugotavljane davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig in podatki o socialnem zavarovanju za potrebe Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Zavezanec, ki začne opravljati dejavnost, tako predloži predviden obračun, v katerem izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Če bo pri ugotavljanju davčne osnove upošteval normirane odhodke, predloži tudi obrazec "Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob začetku opravljanja dejavnosti", medtem ko pravne osebe plačujejo obračun davka od dohodka pravnih oseb. Zavezanec za davek mora pridobiti digitalno potrdilo (SIGEN-CA, SIGOV-CA, POSTA®CA, HALOCOM CA, AC NLB), da bo lahko pozneje prek eDavkov predlagal obračune in ostale dokumente ter prevzemal dokumente, so pojasnili na Furs.

Kdaj je treba imeti davčno blagajno?

Ob odprtju spletne trgovine je treba ponuditi načine plačila, ki so lahko po povzetju, s kreditno kartico ali po predračunu. V večini primerih je treba imeti davčno blagajno, saj tudi plačilo s kreditnimi in debetnimi karticami, pri katerem se uporablja sistem za spletno plačevanje nakupov v spletni trgovini, samo po sebi za namene davčnih blagajn ne šteje za negotovinsko plačilo.

Ko je plačilo opravljeno neposredno, pa ni obveznosti davčnega potrjevanja, saj gre za negotovinsko poslovanje. Primer: če je plačilo računa s kreditno kartico izvedeno neposredno pri ponudniku plačilnih storitev na transakcijski račun (kupec denimo plača račun pri ponudniku plačilnih storitev na banki ali pošti z UPN oziroma položnico, pri čemer je plačilno sredstvo plačilna ali kreditna kartica, gotovina ali ček), šteje to za negotovinsko plačilo in računa ni treba poslati v potrditev na Furs.

Plačilo računov s plačilno ali kreditno kartico, ki je izvedeno preko sistema MegaPOS ali sistema Bankart, pa samo po sebi za namene davčnih blagajn še ne šteje kot negotovinsko plačilo. MegaPOS ali Bankart je namreč zgolj sistem oziroma storitev povezave različnih avtorizacijskih centrov za kartično poslovanje, in ne plačilna storitev. Ponudnik plačilnih storitev je banka, ki sistem ponuja, zato je pri plačilu s kreditno ali plačilno kartico pomembno, da je opravljeno neposredno pri banki oziroma ponudniku plačilnih storitev.

Tadej Hren iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT sicer priporoča, da transakcije potekajo po preverjenih plačilnih posrednikih, in ne neposredno v spletni trgovini. "V tem primeru se podatki o plačilu vnesejo zgolj na strani plačilnega posrednika, in ne v sami spletni trgovini. S tem se prepreči, da bi bili ob zlorabi spletne trgovine ukradeni občutljivi finančni podatki," je pojasnil.

Spletni trgovec naj po njegovem nasvetu tudi zagotovi varnost osebnih podatkov z uporabo preverjenih varnostnih rešitev, tako da pri razvoju aplikacij upošteva smernice varnega programiranja in da redno opravlja varnostna testiranja. "Namen testiranj je poiskati in odpraviti morebitne varnostne pomanjkljivosti, preden bi jih lahko izkoristili napadalci. Priporočljivo je tudi, da se shranjuje zgolj minimalna količina osebnih podatkov uporabnikov oziroma kupcev," je poudaril. 

Nadzor opravlja tudi Tržni inšpektorat

Podjetje mora pri spletni prodaji poleg davčnih spoštovati tudi druge predpise, nad izvajanjem katerih opravlja nadzor Tržni inšpektorat. Po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno mora imeti glede na svoj status dejavnost ponujanja in prodaje blaga oziroma storitev na daljavo, ki jo opravlja, določeno v statutu ali družbeni pogodbi oziroma ustrezno priglašeno, saj gre v nasprotnem primeru za delo na črno. Po Zakonu o varstvu potrošnikov mora s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, potrošnikom mora zagotavljati vse potrebne informacije, spoštovati mora določila poglavja "Pogodbe, sklenjene na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov". 

Z vidika Zakona o elektronskem poslovanju na trgu spletnega ponudnika blaga v razmerju do kupcev zavezujejo predvsem določbe o sklepanju pogodb v elektronski obliki in o obveznosti zagotavljanja podatkov. Podjetje v nasprotju z določbami Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami prav tako ne sme izvajati nepoštenih poslovnih praks, med katere lahko na primer spada ravnanje podjetja, ki oglašuje oziroma navaja znižane cene izdelkov v spletni trgovini, pri čemer pa izdelkov prej v resnici ni prodajalo po višjih rednih cenah.

Pri dostopu do blaga ne sme biti diskriminacije, kar ureja Uredba (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu. Uredba med drugim določa, da trgovec ne sme uporabljati drugačnih splošnih pogojev za dostop do blaga ali storitev iz razlogov, povezanih s strankinim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža. Iz navedenega torej izhaja, da mora podjetje s sedežem na območju Evropske unije kupcem ne glede na državljanstvo in kraj prebivališča oziroma sedež omogočiti nakup v svoji spletni trgovini v skladu s pogoji spletne trgovine (kar pa ne pomeni, da mora podjetje omogočati dostavo blaga v državo kupca, če sicer nima tovrstne možnosti v spletni trgovini), so pojasnili na Tržnem inšpektoratu.

V zadnjem času nekoliko več prijav

Sicer pa so tržni inšpektorji v zadnjih dveh letih zaznali rahlo povečanje števila prijav s področja spletne prodaje blaga. Po njihovem mnenju je vzrok predvsem v znatnem povečanju obsega spletne prodaje in drugih oblik prodaje na daljavo v primerjavi s prodajo v fizičnih prodajalnah ter v izrednih razmerah, ki nenazadnje velikokrat vplivajo tudi na izpolnjevanje obveznosti podjetij do potrošnikov (recimo dobava v dogovorjenih rokih). Prejete prijave potrošnikov so se tako po večini nanašale ravno na nedobavo naročenega v dogovorjenem roku in na nevračilo kupnine v zakonskem roku ob odstopu od pogodbe brez navedbe razloga, prav tako so opazili, da se je na Tržni inšpektorat obrnilo več podjetij, ki so iskala informacije o zahtevah s področja spletne prodaje.

Inšpektorji skoraj v vseh primerih ugotavljajo nepravilnosti, ki pa so povečini povezane s pomanjkljivimi ali napačnimi informacijami v spletni trgovini, na primer ko podjetje potrošnikom ne posreduje informacije o odgovornosti prodajalca za stvarne napake na blagu, navede napačen rok za odstop od pogodbe ali ne spoštuje Zakona o izvensodnem reševanju potrošniških sporov. V posameznih primerih pa v inšpekcijskih nadzorih naletijo tudi na podjetja, ki svoje dejavnosti nimajo ustrezno urejene z vidika Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali zavajajo potrošnike z različnimi navedbami na svojih spletnih straneh, predvsem z različnimi cenovnimi prednostmi, kot so akcije in znižanja, za katere se nato izkaže, da to v resnici niso.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!