Ste v službi prejeli nenavadno pošto?

Spletno nasilje je oblika nasilja, ki vključuje uporabo elektronskih naprav kot sredstev za komunikacijo, z namenom ustrahovanja, ponižanja, nadlegovanja, manipulacije. Poteka na vseh elektronskih napravah, kot so telefoni, računalniki, tablice ... 

Za komunikacijska orodja nasilnež uporablja različna spletna mesta, kot so družbena omrežja, klepetalnice, forumi, blogi, elektronska pošta in podobno. Takšna oblika ustrahovanja je za posameznika stresna in dolgoročno vodi tudi v številne psihične težave, kot so tesnobne motnje, jokavost, nemir, občutek izgube kontrole, panični napadi ... Posameznik postaja na delovnem mestu vse manj zbran, produktivnost se zmanjša, kar sčasoma začne opažati tudi okolica.

In katere so najpogostejše oblike spletnega nasilja na delovnem mestu?

– Oponašanje nekoga drugega: ko se zaposleni (nasilnež) predstavlja v vlogi nekoga drugega – šefa, sodelavca, zunanjega izvajalca in v njegovem imenu pošilja elektronsko pošto, objavlja komentarje. Namen tega je zmesti sodelavce ali pridobiti določene informacije, skrivnosti in podobno.

– Razkrivanje informacij: ko nasilnež deli s sodelavci tajne in druge osebne podatke o svoji 'žrtvi'. Ena od takšnih je denimo informacija o prijavi na drugo delovno mesto ali zaposlitvenih razgovorih, ki se jih udeležuje.

– Trolanje: objavljanje žaljivih, norčavih, ciničnih, posmehljivih, grozečih komentarjev ali fotografij in drugih grafičnih vsebin na družbenih omrežjih v zvezi s sodelavcem.

Kdo so spletni nasilneži?

To so običajno ljudje z nizko samopodobo, ki potrditev iščejo na nefunkcionalne načine, kot je skrivanje za lažnimi imeni in fotografijami. To, da lahko osebi (žrtvi) na drugi strani izzovejo negativna čustva, zanje pomeni velik občutek moči in lastne vrednosti. 

V resničnem življenju so to velikokrat tihi ljudje, polni frustracij in strahov, ki pa v spletnem svetu dobijo povsem drug obraz. 

Na delovnem mestu so lahko to sodelavci, podrejeni ali nadrejeni, ki imajo do vas določeno zamero, ki je ne znajo rešiti na primeren, funkcionalen način. Lahko pa je tovrstno nasilje le plod dolgčasa na delovnem mestu ali, kot smo omenili že zgoraj, izživljanja lastnih frustracij in pridobivanja občutka moči. Včasih je povezano tudi s pridobivanjem boljšega položaja na delovnem mestu. 

Kako ukrepati proti nasilnežu?

Spletno nasilje je treba čim prej zaustaviti. To storite tako, da se ne odzivate na sporočila osebe, ki nad vami izvaja nasilje. Včasih je težko, a kljub temu poskusite ohraniti mirno kri in se odzivajte racionalno, ne popuščajte grožnjam, norčevanju ali obtožbam, saj jih povratna reakcija le še dodatno spodbudi. 

Kljub temu da bi morda vse skupaj najraje izbrisali, shranjujte vso elektronsko pošto, klepete, komentarje in objave na družbenih omrežjih; lahko jih tudi natisnete in shranite kot dokazno sredstvo, če se stvari zaostrijo. 

Če je le mogoče, blokirajte spletnega nasilneža povsod, kjer se to da – telefoni, elektronska pošta, družbena omrežja ... Če se nasilje stopnjuje, poročajte svojemu nadrejenemu ali se obrnite na druge pristojne osebe. Če vaš delodajalec ne ukrepa, obvestite policijo.

Pomembno je slediti razvoju tehnologije in ustrezno posodabljati zasebnost na spletu. Na tem področju vam lahko priskočijo na pomoč tudi sodelavci ali drugi oddelki, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo ter varovanjem zasebnosti.

Kaj pomeni spletno nasilje za delodajalca?

Spletno nasilje (pa tudi druge oblike nasilja na delovnem mestu) vodi do zmanjšane učinkovitosti, produktivnosti in donosnosti. Več je fluktuacije zaposlenih in več odsotnosti zaradi bolniških dopustov. Pojavljajo se tudi odškodninski zahtevki zaposlenih in negativna javna podoba podjetja. V podjetju, kjer se dogaja spletno nasilje, je potrebno intenzivno usposabljanje o etičnem vedenju in preprečevanju tovrstnega nasilja.