Georgina Angusto Zambrano je leta 1967 pri svojih 17 letih začela delati kot medicinska sestra na urološki kliniki v Barceloni. Ko so ji leta 2000 potrdili diagnozo rak mehurja, se je začela njena sodna bitka na katalonskem vrhovnem sodišču, saj je kar pet let dokazovala, da je njeno bolezen povzročilo delo s citostatiki (zdravila, ki se uporabljajo v kemoterapiji). Pri tej bitki pa je bila prepuščena sama sebi in svojemu raziskovanju medicinske literature, a jo je na koncu dobila.

Njen primer je bila zgodovinska zmaga za tisoče delavcev v Evropski uniji, ki so izpostavljeni tveganju za razvoj raka zaradi nevarnih snovi, s katerimi so v stiku na delovnem mestu. O svoji izkušnji je pred časom spregovorila tudi v Evropskem parlamentu. 

A ne le zdravstveni delavci, tveganju za razvoj raka so zaradi dela, ki ga opravljajo, izpostavljeni tudi zaposleni v številnih drugih poklicih: gasilci, gradbeni delavci, letalsko osebje, delavci v številnih industrijah (gumarska, kovinska, tekstilna, železarska, jeklarska, avtomobilska ...), čistilke, delavci, ki delajo v nočnih izmenah ... Nevarne kemikalije, azbestni prah, radiacija, stres, neurejen bioritem – vse to so dejavniki, ki lahko vplivajo na to, da delavec zboli za rakom.

Zaradi rakavih obolenj v Evropski uniji vsako leto umre okoli 1,3 milijona ljudi. Od tega je po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu več kot 120.000 smrti na leto povezanih z izpostavljenostjo karcinogenim snovem na delovnem mestu. Od osem do 16 odstotkov vseh smrti zaradi raka v EU je povezanih z delom. Če pa pogledamo samo statistiko smrti, ki so povezane z delom, je med najpogostejšimi vzroki prav rak (53 odstotkov) in ne denimo nezgoda pri delu.  

Ta alarmantna statistika je spodbudila razpravo o boljši zaščiti delavcev pred tveganji na delovnem mestu. Številne smrti zaradi raka bi namreč lahko preprečili že s sprejetjem ustrezne zakonodaje in pravil. Evropska komisija se je zato leta 2017 zavezala, da bo delavce na delovnem mestu zaščitila pred rakom. Med drugim je dopolnila direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh, tako da je postavila dovoljene meje izpostavljenosti nekaterim najpogostejšim rakotvornim snovem na delovnem mestu.  

S kampanjo Ustavimo raka na delovnem mestu (angleško: Stop Cancer at Work), ki se je uradno začela 13. oktobra lani, pa želijo številne evropske delavske organizacije doseči, da bi Evropska komisija delavce še bolje zaščitila pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi. "Konec je razprave, zdaj je čas za akcijo in zaščito tistih, ki ščitijo nas," so zapisali na spletni strani kampanje. 

Boj proti raku na delovnem mestu je tudi del splošnih prizadevanj EU za preprečevanje rakavih obolenj. Ta so vključena v nov evropski program Obzorje Evropa (Horizon Europe) za raziskave in inovacije, ki bo trajal med letoma 2021 in 2027. V zaključni fazi sprejemanja pa je tudi nova strategija Časovnega načrta za opuščanje rabe rakotvornih snovi na delovnem mestu. 

Pri nas je bil pravilnik zadnjič posodobljen pred epidemijo

Pri pripravi tako evropske kot slovenske zakonodaje na področju zagotavljanja varnega dela z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi pa sodeluje tudi slovensko ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Trenutno aktivno sodelujejo pri pripravi četrte dopolnitve evropske direktive o rakotvornih in/ali mutagenih snoveh. 

"MDDSZ pa uporablja tudi druge instrumente za ozaveščanje delavcev in delodajalcev, denimo izvajanje kampanj in seminarjev, pripravo promocijskega gradiva ipd.," so dodali na ministrstvu. 

V Sloveniji je sicer varno delo z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi urejeno s Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem.

"Pravilnik je bil nazadnje spremenjen 24. 12. 2019 s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (UL RS, št. 79/2019). Zadnja sprememba pravilnika je nastala zaradi uskladitve obstoječega pravilnika z Direktivo 2017/2398/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Direktivo 2019/130/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivo 2019/983/EU Evropskega parlamenta in Sveta," so nam pojasnili na MDDSZ.

Kot pravijo, se Pravilnik uporablja za vsa dela, pri katerih so delavci izpostavljeni oziroma so lahko izpostavljeni rakotvornim ali mutagenim snovem. Med drugim ta določa minimalne zahteve za zagotavljanje zdravja delavcev in varnosti pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu. Pravilniku so priloženi tudi seznam rakotvornih ali mutagenih snovi, zmesi in procesov, praktična priporočila za izvajanje zdravstvenega nadzora delavcev, mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in obvestilo o uporabi rakotvornih ali mutagenih snovi. 

"Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost pomeni povprečno koncentracijo rakotvorne ali mutagene snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, osem ur na dan oziroma 40 ur na teden, polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu. Mejna vrednost je podana za osemurno izpostavljenost," piše v pravilniku. 

Na seznamu rakotvornih in mutagenih snovi, zmesi in procesov pa so: 

– proizvodnja auramina, 

– delo, ki vključuje izpostavljenost policikličnim aromatskim ogljikovodikom, prisotnim v premogovih sajah, katranu ali smoli,

– delo, ki vključuje izpostavljenost prahu, dimu, hlapom ali aerosolom, ki nastajajo pri praženju in elektrolitski rafinaciji baker-nikljevih spojin,

– močno kisli postopek proizvodnje izopropil alkohola,

– delo, ki vključuje izpostavljenosti prahu trdih lesov,

– delo, ki vključuje izpostavljenost prahu kristalnega kremena, ki se vdihuje in ki nastane pri delovnem postopku,

– delo, ki vključuje izpostavljenost kože mineralnim oljem, ki so se pred tem uporabljala v motorjih z notranjim zgorevanjem za podmazovanje in hlajenje gibljivih delov motorja,

– delo, ki vključuje izpostavljenost izpušnim plinom dizelskih motorjev.

Imamo tudi v Sloveniji 'Georgino'?

Prvi sum, da bi lahko bilo na delovnem mestu nekaj narobe, se je španski medicinski sestri Georgini porajal, ko je njen sodelavec zbolel za rakom na mehurju. Čez leto dni je tudi pri sebi opazila kri v urinu, preiskave pa so potrdile isto diagnozo. Da bi lahko bila za razvoj bolezni kriva zdravila, s katerimi je dnevno rokovala brez posebnih zaščitnih ukrepov, je namignil eden od onkologov, ki jo je obravnaval. 

Kot pravi, so medicinske sestre citostatike leta in leta pripravljale brez rokavic in namesto v posebnih prostorih kar v sobi, kjer so med odmori malicale in pile kavo. Zdravstveno osebje na kliniki, na kateri je delala, od službe za zagotavljanje varnosti pri delu ni prejelo nobenih informacij o nevarnosti in pravilnem rokovanju s temi zdravili, prav tako jih o tem niso opozorili zdravniki, ki so bolnikom predpisovali ta zdravila. "Niti sanjalo se nam ni, s čim rokujemo," pravi. 

Na Onkološkem inštitutu (OI) pravijo, da niso zabeležili primera, da bi bilo pri katerem od zaposlenih, ki je zbolel za rakom, potrjeno, da je vzrok izpostavljenost nevarnosti na njegovem delovnem mestu. Prav tako niso prejeli zahtevkov v tej smeri.

Sicer pa so poudarili, da so na OI zaposleni bolj kot običajno izpostavljeni določenim tveganjem v zvezi z delom na določenih delovnih mestih. Ta so določena in opredeljena v oceni tveganja, v kateri so točno določeni tudi preventivni ukrepi. "Ti so predvsem ustrezna zaščitna oprema, krajši delovni čas, pogostejši zdravniški pregledi, dozimetri in reden pregled delovne opreme. Vsi preventivni ukrepi se na OI izvajajo redno in dosledno," so nam zagotovili. 

Sicer pa položaj delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni večjim nevarnostim, urejajo že slovenska zakonodaja in kolektivne pogodbe. Tovrstni delavci so po navadi upravičeni do dodatnega dopusta, plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja, krajšega delovnega časa, dodatnega plačila in podobno. 

Kot poudarjajo na OI, pa je rak bolezen, ki se praviloma razvija dolgo časa (ima dolgo latentno dobo), poleg tega pa večino rakavih obolenj povzroči kombinacija dejavnikov in ne en sam. "Več kot polovico novih primerov raka lahko pripišemo staranju prebivalstva, preostale pa nevarnostnim dejavnikom, od katerih večina (okrog 70–90 odstotkov) izhaja iz življenjskega in delovnega okolja," pravijo na OI. 

V Registru raka, ki ga vodi inštitut, pa ne beležijo podatkov o tem, ali je bil posameznik, ki je zbolel za rakom, izpostavljen določenim nevarnim dejavnikom v delovnem ali bivalnem okolju.