Raziskava javnega mnenja v Avstriji je pokazala, da ljudi bolj skrbijo ukrepi, ki jih pristojne institucije sprejemajo za zajezitev širjenje okužb z novim koronavirusom kot pa okužba sama. Najbolj jih je strah ekonomskih posledic. 

61 odstotkov vprašanih je dejalo, da še ne poznajo nikogar, ki bi bil pozitiven. 

13 odstotkov vprašanih je ostalo, vsaj začasno, brez zaposlitve. To je bila posledica zapiranja države, navajajo tuji mediji. Še posebej so bili prizadeti mladi – kar četrtina jih je odgovorila, da je v času epidemije ostala začasno brez dela. 

Na vprašanje, česa jih je strah in zaradi česa so najbolj zaskrbljeni, so vprašani na prvem mestu navajali strah zaradi ekonomskih težav. Kar tri četrtine vprašanih je prav to navedlo kot njihovo največjo skrb. 

Da se bodo okužili in zboleli, skrbi 43 odstotkov vprašanih, polovica vprašanih pa je zaskrbljena zaradi morebitne obvezne vakcinacije. 

56 odstotkov je zaskrbljenih zaradi morebitnih zaostritev razmer v zdravstvu in z nedostopnostjo zdravstvene oskrbe. 

Nekaj podobnega so zaznali že aprila v Italiji. 

In tudi pri nas se razpoloženje spreminja: javnomnenjska raziskava družbe Valicon je na primer pokazala, da Slovenci, ko je govor o epidemiji in ukrepih, bolj zaupamo stroki kot politikom. Maja večina vprašanih ni poznala nikogar, ki bi imel okužbo (53 odstotkov), zdaj je takih le še slaba tretjina. Začeli pa smo se zavedati, da ta virus ne bo kar izginil in da bodo izredne razmere trajale veliko dlje, kot smo sprva mislili. 

Trpi naše duševno zdravje

Jasno je, da nikomur v danih razmerah ni lahko. Trpijo vsi, jasno pa je, da ima ta epidemija oz. pandemija uničujoč vpliv na naše duševno zdravje. Vse več je strahov, tesnobe, nemira, nespečnosti ...