Strošek vojne v Afganistanu ZDA stane 45 milijard dolarjev na leto, kar je 40,5 milijard evrov. To so februarja 2018 pred senatnim odborom za mednarodne odnose razkrili visoki predstavniki State Departmenta. V letih 2010 do 2012 so ZDA za omenjeno vojno plačevale več kot 100 milijard dolarjev na leto (90 milijard evrov). 

Takrat so tudi razkrili, kaj plačujejo s tem denarjem: 13 milijard dolarjev (11,7 milijard evrov) so porabili za logistiko, pet milijard oz. 4,5 milijard evrov so plačevali afganistanskim silam, 780 milijonov dolarjev oz. več kot 702 milijonov evrov pa so namenili Afganistanu v obliki gospodarske pomoči. Seveda so senatorji (demokratski in tudi kakšen republikanec se je našel) opozarjali, da bi te zneske koristneje porabili doma. 

A to ni najdražja ameriška vojna. Spletna stran usatoday.com je lanskega junija objavila članek, v katerem je navedla, da je ZDA največ porabila v 2. svetovni vojni, in sicer bi v današnjih dolarjih to znašalo 4,69 bilijona ameriških dolarjev oz. 4,22 bilijona evrov. Umrlo je 405.399 pripadnikov ameriških sil. 

Na drugem mestu so navedli iraško vojno, ki je zahtevala 4410 življenj pripadnikov ameriških sil, stroške pa so ocenili na malce več kot bilijon ameriških dolarjev oz. več kot 900 milijard evrov. 

Na tretjem mestu pa so navedli vojno v Afganistanu. Umrlo je 2285 pripadnikov ameriške vojske, stala pa je že več kot 910 milijard ameriških dolarjev oz. 820 milijard evrov. 

A stroški so seveda višji: treba je tudi pomisliti na vse tiste, ki se v domovino vrnejo ranjeni - fizično ali psihično, koliko stane njihova oskrba in tudi, ali so po zdravljenju sploh še zaposljivi. 

Koliko pa bi ZDA stala vojna z Iranom? Na spletni strani bostonglobe.com so lanskega junija, ko so se napetosti med državama oz. njunima voditeljema stopnjevale, opozorili, da bi ta vojna zahtevala mnogo višji znesek, kot je to bilo v primeru iraške ali afganistanske vojne. Strokovnjaki so za različne medije navajali, da bi bila ta vojna resnično katastrofalna. Iraška in afganistanska vojna bi bili v primerjavi z iransko videti kot "sprehod po parku", je pred kratkim dejal Ali Vaez iz nevladne organizacije Mednarodna krizna skupina. 

Trenutno je ameriški predsednik Donald Trump ubral dokaj spravljiv ton, napovedal pa je nove sankcije zoper Iran. A ameriški kongresniki so kljub temu jezni, saj jih predsednik sploh ni obvestil o nameri in ukazu raketnega napada na poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Solejmanija. Usmrtili so ga v iraškem Bagdadu. Torej je Trump ukazal likvidacijo tujega visokega predstavnika v tretji državi. Sedaj želijo kongresniki sprejeti resolucijo, s katero bi Trumpu prepovedali uporabo sile proti Iranu brez dovoljenja kongresa. Ali bo ta resolucija sploh lahko ustavila ameriškega predsednika, pa ni čisto zanesljivo. Jasno pa je, da si tudi Američani ne želijo vojne z Iranom - po državi so namreč napovedani številni protesti. Tudi nekateri Trumpovi podporniki se čudijo nad njegovimi odločitvami, saj je na volilnih shodih glasove volivcev zbiral tudi s stališči, da je treba ameriške vojake pripeljati domov, ves denar, ki se porablja za spopade in delovanje v tujih državah, pa naj bi porabili doma - za ameriški narod. 

Medtem pa Iran grozi: "ZDA v kratkem čaka še hujše maščevanje". Več o teh grožnjah si lahko preberete na spletni strani 24ur.com. 

Evakuacija slovenskih vojakov iz Iraka

Ko je Iran izstrelil rakete na ameriške vojaške baze na severu Iraka, so napadli tudi bazo v Erbilu, v kateri je prisotnih šest slovenskih vojakov. Odrejena je njihova evakuacija in po prvem načrtu bi se morali umakniti z nemškimi vojaki. A Nemčija se je nato na podlagi ocene, da se razmere umirjajo, odločila, da evakuacijo svojih pripadnikov ne izvede. 

Kdaj bodo naši vojaki prišli nazaj v domovino, torej še ni jasno. Njihova rotacija se sicer že zaključuje in bi se morali v vsakem primeru vrniti domov, s 1. februarjem pa bi morala v Erbil priti nova skupina slovenskih vojakov. 

Za nas morda celotna situacija zveni dokaj dramatično, a poveljnik Enote za specialno delovanje, podpolkovnik Miha Rijavec, je za 24UR dejal, da je to "za vojaka navaden dan v službi domovine".