In kako so boni lahko odlična priložnost za zaslužek?

Študent, ki redko ali sploh ne kupuje bonov, se lahko odloči za preprodajo drugi osebi, ki potem te bone bodisi prodaja naprej bodisi jih koristi v obliki študentskega obroka po subvencionirani ceni.

Kljub številnim opozorilom na prodajnih mestih študentskih bonov, naj se tega ne dela, ker je to protizakonito (čeprav za to ve tako rekoč vsak študent), pa se preprodaja še vedno dogaja, čeprav manj pogosto in v bolj omejenem obsegu.

Nakup študentske nalepke ali še boljše - ponarejanje študentskih potrdil

V omejenem obsegu to počnejo predvsem tisti, ki kupijo študentsko nalepko ali pa do "statusa“ študenta pridejo na mnogo cenejši način – s ponarejanjem študentskih potrdil. Nakup nalepke je "varnejša in dražja“ ilegalna rešitev, če gre za originalno nalepko. Zato se marsikomu poraja vprašanje, kako je lahko sploh možno, da se originalne nalepke sploh znajdejo na trgu za preprodajo, če pa morajo univerze natisniti točno določeno število nalepk, ki se mora ujemati s številom prijavljenih študentov.

Kakorkoli že, cene tovrstne prodaje naj bi se gibale od 50 (za ponaredke nalepk) pa vse do 100 evrov in več za originalne nalepke. Toda to je "skromna“ investicija v primerjavi z ugodnostmi, ki jih je oseba (praviloma študenti pavzerji, absolventi brez statusa itd.) s to nalepko deležna. Popusti za nakupe raznih vozovnic, vstopnic (kino, bowling itd.), obisk raznih tečajev in abonmajev, pravica do uporabe študentskih bonov in podobno lahko brez težav na leto navrže prihranke v višini 1.000 evrov ali celo več.

Nekateri pa se odločijo za brezplačno, hitro in enostavno izdelava študentskih potrdil kar od doma. S spretno ponarejenim študentskim potrdilom lahko namreč posameznik uporablja subvencionirani javni prevoz (LPP ali Slovenske železnice), uveljavlja obvezno zdravstveno zavarovanje in kot rečeno prehranjuje na bone za študentsko prehrano. In kako izgleda osnutek tovrstnega ponarejenega potrdila?

Od ponarejenih potrdil pa imajo lahko koristi tudi študentski klubi. Eden izmed kriterijev pri podeljevanju statusa je tudi tako imenovana kvota vpisa študentov, ki jo morajo študentski klubi izpolnjevati. Tako morajo imeti študentski klubi, ki prejemajo koncesnine, vpisanih vnaprej določeno število vseh študentov v lokalni upravni enoti. Zato si lahko študentski klubi, ki so le malo pod zahtevano kvoto in jim za odobritev denarnih sredstev primanjkuje le majhen odstotek na novo vpisanih študentov, "primorani" zbirati lažna študentska potrdila, saj s tem preprečijo, da se "pipica" financiranja za njihov študentski klub zapre.

Posojanje študentskih napotnic

Zelo pogosto uporabljena oblika zlorabe študentskega dela pa je tako imenovano posojanje študentskih napotnic. Ker so študenti najbolj poceni delovna sila, razni delodajalci izkoriščajo ugodno obdavčitev nakazil prek študentskih napotnic. Na prošnjo zaposlenega ali delodajalca študent, ki skozi leto redko ali pa sploh ne ne dela prek študentskih napotnic, naroči napotnico pod pretvezo fiktivnega dela. Nakazan znesek nato študent prinese dotični osebi, v zameno za napotnico pa študent dobi približno 10 odstotkov vrednosti zneska na napotnici. Seveda mora biti med študentom in "naročnikom“ prisotna neka oblika zaupanja, saj bi študent teoretično gledano lahko zadržal nakazan denar, naročnik pa mu na legalen način ne bi mogel prav nič.

Borba za študentske sobe

Javnosti manj poznana oblika goljufanja pa je trgovanje z odločbami za bivanje v študentskih domovih. Na raznih študentskih forumih in oglasnih deskah v bližini univerz se pogosto najdejo ponudbe prodajalcev odločb, ki študentom, ki niso prejeli odločbe za bivanje v študentskem domu, ponujajo bivanje po dražji tarifi.

Logika je torej podobna kot pri preprodaji študentskih bonov – subvencionirano nastanitev v študentski sobi se za zaslužek preproda (tudi za 100 odstotkov višjo ceno od subvencionirane) drugemu študentu, ki do te pravice ni bil upravičen. Problem nastane, ko kršitev ugotovi inšpekcija. Kot smo neuradno izvedeli od Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, so za tovrstne kršitve predpisane kazni. Če se ugotovi, da oseba nezakonito biva v domovih, se mora takoj izseliti, možna pa je večletna prepoved subvencionirane namestitve v študentskem domu (če na primer, kdaj v prihodnosti do nje tudi pride). Podobno velja tudi za tistega, ki je odločbo na nezakonit način prodal.