Pri tem se želi ohraniti 14 odstotkov koncesijske dajatve, spremenili bi le način delitve sredstev, pridobljenih iz tega naslova. Naj spomnimo, da je Mladi forum Socialnih demokratov že novembra predlagal napovedane spremembe ureditve študentskega dela. Ministru za delo Ivanu Svetliku so tako predlagali uvedbo kratkih del, med katere bi se uvrščalo tudi študentsko delo in bi bilo med drugim tudi 25-odstotno obdavčeno. Enajst odstotkov obdavčitve študentskega dela bi bilo namenjenega v novonastali sklad, 12 odstotkov bi bilo namenjenih v pokojninsko blagajno, le 2 odstotka pa bi namenili v poseben sklad za sofinanciranje projektov mladinskih organizacij.

To pa bi bil hud, morda celo poguben, udarec za vse mladinske organizacije, ki so vajene, da vsako leto v njihovo blagajno priteče več milijon evrov iz naslova študentskega dela. Tako je na primer študentska organizacija Slovenije (po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2007) iz naslova svoje provizije od študentskega dela svojo blagajno povečala za kar 11 milijonov evrov. Če bi Zakon o malem delu začel veljati, bi to pomenilo močan upad prihodkov teh organizacij. Tako se včasih zdi, da se študentje naivno borijo za svoje organizacije in ne obratno.

Če Zakon o malem delu ne bi bil sprejet, ima država še vedno na razpolago nekaj možnosti. Država bi lahko tako razmislila o ustanovitvi zavoda za studentsko dela, ki bi imel podobno funkcijo kot na primer Zavod za zaposlovanje RS na področju redne zaposlitve. Država bi lahko na ta način nadzorovala studentsko delo in preprečila pranje denarja prek študentskih napotnic, ki državno blagajno vsako leto stanejo več milijonov evrov. Komu vse pa se še bolj ali manj gladko fučka za študente?

Iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so pojasnili, da je študentsko organiziranje danes v prvi vrsti predstavlja zagovarjanja vseh študentskih pravic, poleg tega pa je pomembno gibalo avtonomnega civilnega sektorja. Študentske organizacije univerz in študentski klubi izvajajo številne socialne, obštudijske, civilno-družbene in druge dejavnosti za študente. Izvajajo pa se tudi se projekti, kjer se sredstva porabijo za sofinanciranje študentskih aktivnosti (izvajanje projektov izobraževanja, športa, pravnega in drugega svetovanja, organiziranje delavnic, sofinanciranje prevozov študentov in drugih aktivnosti študentskih oblik združevanja).

Prav zato se Študentska organizacija Slovenije prizadeva za pravice in finančni obstoj študentov in zato zavrača nov predlagan Zakon o malem delu, saj bi povzročil močan upad prihodkov študenta. Poleg tega pa moč, ki jo imajo študentske organizacije danes, posredno izvira iz vsebinske in politične neodvisnosti in avtonomije, ki je v določeni meri možna tudi zaradi samostojnega financiranja. Tako študentske organizacije v Sloveniji niso vezane na proračunska sredstva in javni denar, kot je velikokrat zmotno prepričanje. In ravno odzivi države kažejo na to, da jim je močno študentsko organiziranje eden od bolečih trnov v peti, so še dodali iz ŠOS.