Po mnenju različnih študentskih servisov je največ primerov neplačanih obveznosti iz naslova študentskega dela v manjših zasebnih podjetjih. V teh kriznih časih naj bi se tako plačilna nedisciplina podjetij povečala, kar seveda vpliva tudi na nakazila preko študentskih napotnic. Iz e-študentskega servisa smo dobili pojasnilo, da si podjetja v veliki meri želijo ohraniti dobro boniteto, saj je od tega odvisno zalaganje zaslužkov za njihove študente. Prav zato je tudi v njihovem interesu, da obveznosti redno plačujejo in se držijo dogovorjenih rokov. Čeprav je plačilna disciplina v zadnjem obdobju slabša, pa večina študentov in dijakov neplačil dejansko ne občuti, so še prepričani v e-študenstskem servisu.

Na obeh študentskih servisih pa zatrjujejo, da v kolikor dobro stoječe podjetje opravlja redna plačila, se študentu ni treba bati, da njegov zaslužek ne bo založen. Nakazilo bo založeno takoj, ko bo podjetje vrnilo njihovo napotnico študentskemu servisu. Če pa se večkrat zgodi, da podjetje ne poravna svojih obveznosti, študentski servis takšnim podjetjem odvzame bonitetno oceno. Ko podjetje izboljša plačilno disciplino, lahko študentski servis znova povrne bonitetno oceno in s tem spet vzpostavi sistem zalaganja za delodajalca.

Na vprašanje glede števila neplačnikov, ki so izgubili bonitetno oceno, študentski servisi niso znali točno odgovoriti, saj ne vodijo uradne evidence. Kljub temu smo neuradno izvedeli, da je v času krize prisotno več kot 20-odstotno povečanje neplačnikov, mnogi med njimi so seveda posledično izgubili bonitetno oceno za zalaganje zaslužkov.

Študenti pa pogosto tudi ne vedo, ali ima podjetje, kjer opravljajo študentsko delo, pri študentskem servisu sploh boniteto, ki omogoča zalaganje zaslužka. Vsi vprašani študentski servisi so zatrdili, da javni seznam podjetij, za katere ne zalagajo zaslužkov, ne obstaja. Morebitne podatke o neplačnikih lahko študent pridobi kar na študentskem servisu ob dvigu napotnice, pri Agenciji M servis pa omogočajo, da podatke o morebitnih neplačnikih preverijo kar prek osebne spletne strani (osebna e-poslovalnica), kjer imajo tudi možnost pregledovanja svojih zaslužkov. Sicer pa tako na študentskem servisu Maribor kot tudi e-študentskem servisu vodijo evidenco neplačnikov, ki jih v skladu s pogodbenimi obveznostimi sankcionirajo na različne načine (ne objavljajo več oglasov za delo, ne izdajajo študentskih napotnic, prekinejo sodelovanje itd.).

Če upoštevamo, da študent za pokritje osnovnih stroškov, to so bivanje, prehrana, literatura in prevoza potrebuje vsaj 480 evrov na mesec, je za tiste študente, ki se prebijajo iz meseca v mesec, odlog plačila še dodaten šok. Nič od naštetega pa se ne more primerjati z dogodkom, ko delodajalec zaradi neplačila opravljenega študentskega dela iz študenta brije norca.