V prejšnjem članku smo že predstavili, kako lahko do subvencij in kreditov pridejo državljani, sedaj pa poglejmo, kako lahko Eko sklad pomaga gospodarstvu. 

Gospodarstvo kaže največ zanimanja za naložbe v izvedbo ukrepov učinkovite rabe in obnovljive vire energije, in sicer za postavitev sončnih elektrarn, namenjenih samooskrbi, vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe, vgradnjo biomasnih kurilnih naprav, zamenjavo sistema razsvetljave v stavbah, nakup osebnih vozil na električni pogon in gradnjo novih skoraj nič energijskih stavb. "V zadnjih dveh letih smo financirali tudi izgradnjo male hidroelektrarne in posodobitev bioplinske elektrarne," so za Cekin.si povedali v Eko skladu. 

Za katere tipe naložb ima Eko sklad največ sredstev?

Po trenutno aktualnem javnem pozivu 92FS-PO21, ki je namenjen naložbam v učinkovito rabo in obnovljive vire energije v gospodarstvu, je na voljo pet milijonov evrov za nepovratna sredstva in dva milijona evrov za kredite. 

"Pravnim osebam je na voljo tudi javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 66PO21, ki podjetnikom omogoča kreditiranje širokega nabora okoljskih naložb, katerih dosežen okoljski učinek se lahko razvrsti v področja zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov), gospodarjenje z odpadki, varstva voda in učinkovita raba vode, odvajanja odpadnih vod ali oskrbe s pitno vodo in začetne naložbe v okoljske tehnologije. Na tem pozivu je razpisanih 10 milijonov evrov," pravijo in dodajajo, da se lahko v letošnjem letu razpisana sredstva v primeru povečanega interesa podjetij še povečajo.

'Epidemija ni bistveno vplivala na število prejetih vlog'

Zanimalo nas je tudi, ali je epidemija vplivala na število prejetih vlog. V Eko skladu ocenjujejo, da ni bistveno vplivala. Koliko vlog pa so prejeli v letih 2020 in 2021, nas je zanimalo. "V letu 2020 se je zaključil javni poziv 76FS-PO19 (28. februar 2020) in odprl nov javni poziv 82FS-PO20 (1. oktober 2020). Ob javnem pozivu 76FS-PO19 je prispelo 516 vlog, javnem pozivu 82FS-PO20 pa 458 vlog. Na aktualnem javnem pozivu za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 66PO21 smo v letu 2021 prejeli podobno število vlog kot v letih 2019 in 2020," pravijo v Eko skladu. 

Kateri gospodarski subjekti se najpogosteje prijavijo na razpise Eko sklada?

Najpogosteje se na javne pozive prijavljajo družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki so hkrati tudi lastniki stavbe, kjer se bo naložba izvajala. Panoge so različne, pravijo naši sogovorniki, v veliki večini pa so to mikropodjetja in mala oziroma srednja podjetja. Natančnih podatkov o panogah podjetij, ki se prijavljajo na razpise, nimajo.

Kakšen je najpogostejši razlog, da Eko sklad vlogo zavrne?

Na javnih pozivih, kjer vlagatelji lahko prejmejo tako subvencijo kot kredit za izvedbo naložbe, so v Eko skladu na: 

- JP 51FS-PO18 prejeli 458 vlog, od tega je bilo pozitivno rešenih 80 % vlog,

- JP 76FS-PO19 prejeli 516 vlog, od tega je bilo pozitivno rešenih 80 % vlog,

- JP 51FS-PO20 prejeli 458 vlog, od tega je bilo pozitivno rešenih 67 % vlog.
 

Sočasno sta bila za financiranje naložbe odobren kredit in subvencija v deležu pet odstotkov vlog, pri vseh treh javnih pozivih podobno.

Na javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb so na 56PO16 prejeli 136 vlog, od tega je bilo sklenjenih 61 kreditnih pogodb.

Na 66PO21 so do sedaj prejeli 49 vlog, do sedaj je bilo sklenjenih 13 pogodb.

Razlogov za zavrnitev subvencije je več. To so:

- naložba, izvedena pred oddajo vloge na Eko sklad,

- vgradnja toplotnih črpalk in kurilnih naprav na območjih, ki imajo sprejet Odlok o kakovosti zraka in veljajo posebne omejitve,

- vgradnja plinskih kondenzacijskih kotlov za ogrevanje stavbe na območjih, kjer nimajo sprejetega Odloka o kakovosti zraka,

- vlagatelj ni upravičena oseba po javnem pozivu,

- gradbeno dovoljenje za stavbo je izdano po 1. juliju 2010.

"Razlogi za zavrženje vloge so, da vlagatelj vloge ni dopolnil po Pozivu k dopolnitvi ali prepozno poslana vloga (npr. po zaprtju javnega poziva). Pri vlogah za kredit je poleg zgoraj naštetega, razlog za odstop od vloge zaradi neustreznega predloga zavarovanja kredita," so nam pojasnili. 

Ali obstajajo kakšne omejitve, kateri gospodarski subjekti se lahko prijavijo (na primer: minimalno število zaposlenih, letni dobički, status ...)?

Na Eko skladu so nam razložili, da lahko na trenutno aktualnem javnem pozivu 92FS-PO21 in 66PO21 sodelujejo:

- pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti, ki so vsi vpisani v poslovni register v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini,

- pravne osebe javnega prava, ki imajo stvarno premoženje v svoji lasti, razen neposrednih uporabnikov državnega proračuna.

Do spodbud Eko sklada niso upravičeni vlagatelji:

- ki imajo zapadle finančne obveznosti do Eko sklada ali ne izpolnjujejo drugih pogodbenih zavez po pogodbah sklenjenih z Eko skladom,

- ki nimajo poravnanih davčnih in drugih obveznosti do Republike Slovenije,

- ki nimajo poravnanih obveznosti iz naslova plač ali socialnih prispevkov,

- gospodarske družbe in zadruge v težavah skladno z zakonom, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah,

- ki so v postopku zaradi insolventnosti, stečajnem postopku ali postopku prisilnega prenehanja,

- ki imajo blokiran transakcijski račun.

"Na javnem pozivu lahko sodelujejo podjetja v vseh sektorjih razen tistih, ki so določena v 1. členu Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013)," so opozorili.

Gospodarski subjekti lahko kredite in subvencije prejmejo za naslednje naložbe: 

– ogrevanje in prezračevanje: 

– izolacija in okna: 

- učinkovita raba energije: 

– električna samooskrba: 

- gradnja ali celovita obnova stavb: 

– vozila in infrastruktura trajne mobilnosti: 

– voda: 

- zmanjševanje onesnaženja zraka: 

– upravljanje z odpadki in odstranjevanje azbesta: 

– začetne naložbe v okoljske tehnologije: