Saj veste, da odpadki ne sodijo v kanalizacijo? Ob svetovnem dnevu voda, ki ga praznujemo 22. marca, je bilo slišati, da nekateri še vedno ne vedo, kaj sodi in kaj ne v straniščno školjko oz. kanalizacijo. V slednji se namreč pojavljajo odpadki, ki tam ne sodijo in zato povzročajo velike težave.

"Vedno večkrat opažamo stvari, ki jih ljudje namerno ali nenamerno spuščajo v javni kanalizacijski sistem, s tem pa povzročajo lokalne izpade in poškodbe kanalizacijskega omrežja ter ovirajo dostop odpadne vode do centralne čistilne naprave," je opozoril Dejan Tacer iz komunalnega podjetja Nigrad in poudaril, da odpadna voda niso odpadki. Na črpališču Melje v Mariboru enkrat na dva tedna odpeljejo keson s prostornino sedmih kubičnih metrov odpadkov iz javnega kanalizacijskega sistema. 

Tacer je opozoril, da se v kanalizaciji prevečkrat znajdejo tudi olja, ki povzročajo težave tudi na centralni čistilni napravi. To upravlja družba Aquasystems, katere direktor Leon Lozar je prav tako pozval ljudi, naj bodo previdni pri skrbi za odpadne vode, saj s tem ohranjajo obstoječe rezerve pitne vode. Ponovil je, da ostanki hrane sodijo v zabojnike za biološke odpadke, odpadno maščobo pa je treba zbirati ločeno in jo nato oddati na zbirno mesto. Enako velja za nevarne snovi, kot so ostanki barv, topil in zdravil. "Ne moremo si privoščiti brezbrižnosti, kar zadeva upravljanje z vodnimi viri," je poudaril.

In medtem ko naše čistilne naprave delajo s polno paro, se na primer v Indiji teh opravil lotijo ročno. V državi je kar 770.000 ljudi, ki vsak dan čistijo kanalizacijo. in sicer kljub temu, da so leta 2013 indijske oblasti prepovedale opravljanje tega dela, saj so ga označile za nečloveškega. Delodajalcem grozi celo kazen zapora, a se kljub temu ne dajo in še naprej zaposlujejo delavce, ki jih pošiljajo v kanalizacijo. Seveda brez ustrezne zaščitne opreme in orodja. Podobno se dogaja tudi V Pakistanu, Bangladešu, Iraku ...

V Indiji so območja, ki sploh nimajo zgrajene kanalizacijske mreže. To pomeni, da se velikanske greznice morajo izprazniti ročno. Delavci za to delo prejmejo od 2,65 evra do 8,85 evra na dan. Čistijo tudi cestne odvode za odvečno vodo, ki so velikokrat polni nesnage in odpadkov. 

Pred vstopom v "kanalizacijo" se namažejo z ribjim oljem. Blokade odstranjujejo ročno, večkrat se potopijo v "vodo". Nekatere raziskave kažejo na to, da imajo ti delavci številne zdravstvene težave, živijo do približno 50. leta. Mučijo jih številne zlatenice, kožne in respiratorne bolezni ... Umirajo za posledicami odpovedi ledvic, poškodb jeter, tudi zaradi tifusa in zastrupitev. 

Indijske oblasti sicer vztrajajo, da tovrstno delo opravljajo roboti, a se številni uporabniki odločajo za cenejšo delovno silo. 

Spodnji posnetek ni primeren za tiste, ki imajo slab želodec. Je pa dober pokazatelj, kakšno srečo imamo.