Pred vrati sta črni petek in spletni ponedeljek, sledili bodo nakupi ob božično-novoletnih praznikih. Popusti in druge ugodnosti so v tem času za potrošnike še posebej mamljivi, da se nakupi na spletu ne bi končali z razočaranjem, pa so v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT pripravili nekaj nasvetov. "Pred nakupom v spletni trgovini si vzemite nekaj časa in spletno trgovino, v kateri želite kupovati, tudi preverite," svetujejo v SI-CERT.

Znakov, ki kažejo na to, da je spletna trgovina lažna, je več

Najprej velja preveriti cene. Čeprav je čas visokih popustov, pa ponujanje izdelkov priznanih blagovnih znamk po smešno nizki ceni pomeni veliko verjetnost, da gre za ponaredek ali pa za lažno spletno trgovino. "To pomeni, da boste samo plačali, prejeli pa ničesar," so sporočili iz SI-CERT.

Potrošniki naj bodo previdni tudi v primeru, da je vse blago na zalogi, dostava je brezplačna po vsem svetu. Če nakupujemo pri uveljavljenem spletnem trgovcu, to morda niti ne bi bilo sumljivo, je pa spletna trgovina zelo verjetno lažna, če poleg izredno visokih popustov obljublja še brezplačno dostavo.

Zato mora potrošnik nujno preveriti še nekaj podatkov. Kdo je trgovec? Kdo sploh stoji za spletno trgovino? Katero podjetje je to, kje ima sedež? Preverite, kako lahko stopite v stik s trgovcem! Je na voljo zgolj obrazec za sporočilo in nobenega drugega stika? Je telefonska številka izmišljena in ali je elektronski naslov od brezplačnega ponudnika?

Da nekaj ni v redu, je včasih mogoče sklepati tudi na podlagi podatkov o registraciji domene. Spletna trgovina se denimo hvali z dolgo tradicijo, domena pa je registrirana kakšen mesec nazaj ali pa je bil pri njeni registraciji uporabljen brezplačen elektronski naslov. Kje in kdaj je bila domena registrirana, je mogoče preveriti na spletni strani http://whois.domaintools.com/.

Potrošnikom, ki so spletno trgovino dobro preverili in se odločili za nakup, v SI-CERT svetujejo, naj pred vpisom podatkov s svoje plačilne kartice preverijo še, ali se v naslovni vrstici izpiše HTTPS. To namreč dokazuje, da gre za varno povezavo, da je torej prenos podatkov o kreditni kartici šifriran ter tako skrit pred očmi morebitnih vsiljivcev v omrežju.

Kakšne pravice imajo potrošniki v primeru nakupa v tuji spletni trgovini?  

V zadnjih letih se je nakupovalna mrzlica črnega petka razširila tudi med slovenskimi potrošniki, ki iščejo blago po akcijskih cenah pri domačih prodajalcih ali pa morda čakajo na popuste, ki jih bodo na ta dan ponudili tuji spletni prodajalci.

Glede na podatke potrošniki še vedno najbolj zaupajo domačim prodajalcem, kljub temu, da evropska zakonodaja na področju varstva potrošnikov zagotavlja, da so tudi v primeru nakupa pri prodajalcih v drugih državah EU deležni podobne ravni varstva pravic. Povsod v EU morajo npr. prodajalci zagotoviti natančne in podrobne informacije o lastnostih izdelka, ceni, plačilu in pogojih dobave, prodajalčevi identiteti in kontaktnih podatkih ter o trajanju in možnostih odstopa od pogodbe, na podlagi katerih se bo potrošnik lahko ustrezno odločil glede nakupa, pravijo v Evropskem potrošniškem centru Slovenija.  

Tudi pravica do odstopa od pogodbe je poenotena v vseh državah Evropske unije. Ta potrošniku, ki se je z nakupom prenaglil in ga sedaj obžaluje, omogoča, da v 14 dneh od prejema blaga od nakupa odstopi, ne da bi mu bilo za to treba navajati razlog. Potrošnik mora blago praviloma vrniti na lastne stroške in v stanju, ki omogoča nadaljnjo prodajo. Slednje pomeni, da lahko blago preveri na takšen način, kot bi mu bilo omogočeno v trgovini, ne sme pa ga uporabiti, dodajajo.

Potrošnik, ki prejme blago, ki nima oglaševanih lastnosti ali pa ima napako, lahko dve leti od nakupa v večini držav EU zahteva vsaj njegovo popravilo ali zamenjavo. Če to ni mogoče ali je nepraktično, lahko namesto tega zahteva tudi vračilo denarja ali znižanje kupnine. Potrošnik, ki kupuje pri prodajalcu iz Velike Britaniji lahko v tovrstnih primerih prvih 30 dni po nakupu zahteva vračilo kupnine, potrošnik v Sloveniji pa lahko izbira med vsemi štirimi možnostmi celotno jamčevalno obdobje, torej dve leti, s tem da mu, tako kot drugje v EU, prvih šest mesecev ni potrebno dokazovati obstoja napake, po preteku 6 mesecev pa mora obstoj napake ob nakupu dokazati.  

Pozor!

Navedene pravice in možnost pomoči EPC pri nakupih izven EU ne veljajo. Potrošnike zato opozarjamo, da, preden se odločijo za nakup, preverijo, kdo je prodajalec, saj spletna stran v slovenščini ni zagotovilo, da gre za slovenskega prodajalca, prav tako kot domena .de ne pomeni nujno, da je spletni prodajalec iz Nemčije. V primeru nakupa izven EU morajo potrošniki računati tudi na plačilo DDV, če vrednost blaga presega 22 evrov, ter carine, če je vrednost višja od 150 evrov. Potrošniki, ki kupujejo dizajnersko blago, naj bodo pri nakupih prek spleta še posebej previdni, da se v želji po ugodnejših cenah ne ujamejo v past spletnih goljufij, še pravijo v omenjenem centru.