Volkswagen naj bi po prvotni časovnici poslovanje razkril prihodnji teden na novinarski konferenci v Berlinu. Za prestavitev so se odločili zaradi vse več vprašanj, ki se zastavljajo glede vrednosti premoženja po izbruhu škandala z dizelskimi motorji. Redna letna skupščina delničarjev koncerna bo potekala 22. junija v Hannovru, so še sporočili danes. Neuradno pa naj bi po navedbah dpa računali na to, da en dan tokrat ne bo dovolj, zato so predvideli nadaljevanje 23. junija.

Tako je Winterkorn izvedel za nameščanje sporne opreme

Volkswagen je priznal, da je bil njegov nekdanji izvršni direktor Martin Winterkorn, ki je koncern moral zapustiti po izbruhu škandala z goljufanjem na okoljskih testih, z nameščanjem sporne programske opreme seznanjen že več kot leto dni. Winterkorn je bil o krizi prvič obveščen 23. maja 2014. Takrat so mu posredovali povzetek študije organizacije International Council on Clean Transportation (ICCT), ki je odkrila nepravilnosti. Volkswagen je v mesecih zatem opravil notranje preizkuse.

Sporočilo je bilo del "obsežne" elektronske pošte, ki jo je Winterkorn prejel čez konec tedna. "Ali in do kakšne mere je Winterkorn takrat zaznal to sporočilo, ni zabeleženo," so sporočili iz Volkswagna. 14. novembra 2014 je Winterkorn prejel še eno sporočilo, ki je med drugim poročalo o 20 milijonih evrov stroškov za reševanje težav z dizelskimi motorji v ZDA. V Volkswagnu zatrjujejo, da je bila zadeva takrat sprejeta kot ena od številnih produktnih težav v skupini in "sprva ni prejela posebne pozornosti na ravni menedžmenta". Nad zadevo je zato bdel odbor za varnost produktov.

Pozneje so se pokazale prave razsežnosti težave in takrat je omenjeni odbor tudi vzpostavil delovno skupino za reševanje težave. 27. julija 2015 so "posamezni Volkswagnovi zaposleni razpravljali o vprašanju dizelskih motorjev ob robu rednega sestanka o škodah in težavah s proizvodi, v prisotnosti Martina Winterkorna", so pojasnili v koncernu. Ali so se takrat že zavedali resnosti škandala, po navedbah v sporočilu ni jasno, Winterkorn pa je zaprosil za dodatna pojasnila.

Konec avgusta lani so nato Volkswagnovi tehniki v celoti pojasnili zadevo pravnikom v koncernu in v ameriški pravni svetovalni družbi Kirkland & Ellis. Takrat naj bi se v avtomobilskem proizvajalcu zavedli, da so kršili ameriško zakonodajo in so se odločili informacijo posredovati oblastem. Do tega je prišlo 3. septembra lani, Winterkorn pa je bil uradno obveščen dan pozneje.

V koncernu so po izbruhu škandala zatrjevali, da najvišji menedžment o dizelskem vprašanju ni vedel ničesar, krivdo so pripisali razvijalcem motorjev. Tokrat so poudarili še, da ničesar niso prikrivali delničarjem. Pred 18. septembrom namreč "ni bilo nobene informacije, da bo zadeva vplivala na ceno delnice", so zapisali. Tako so se odzvali na tožbo, ki so jo nemški delničarji vložili na deželno sodišče v mestu Braunschweig. Volkswagen je priznal, da je motorje 11 milijonov dizelskih avtomobilov po vsem svetu opremil s programsko opremo, ki je na uradnih testiranjih zmanjšala izpuste škodljivih plinov. Tako so avtomobili pridobili dovoljenja za prodajo, čeprav so v resnici njihovi izpusti presegali dovoljene meje.

Zaradi goljufanja se koncern sooča s številnimi tožbami tako oblasti kot kupcev po vsem svetu. Je pa Volkswagen obljubil, da bo 120.000 zaposlenih po njihovi kolektivni pogodbi kljub škandalu prejelo bonus, katerega višina pa še ni znana.