V Sloveniji je bilo trajno mleko vedno dražje kot svežega, vendar sta se ceni izenačili po letu 2010, čeprav je strošek pridelave prvega dražji. "V Sloveniji je kakovost trajnega mleka nadpovprečno visoka, zato so potrošniki sprejemali višjo ceno. Zaradi pritiska diskontnih verig, ki v Slovenijo prinašajo slabše trajno mleko, za katerega se reče, da se prodaja bolj kot opeka in ne kot hrana, pa so se cene znižale tudi pri slovenskem trajnem mleku," je pojasnil agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

S slabšim trajnim mlekom namreč popravljajo presežke, zato ga namenijo za sterilizacijo. V trgovinah ga lahko prepoznate že po embalaži. Praviloma je v tetrapaku brez zapirala, brez pokrovčka sli plastičnega delčka zgoraj. Narejeno je po agresivnih metodah, hitro sterilizirano, pod visoko temperaturo. Mlekarn, ki ga proizvajajo, ne zanimajo preveč prehranske spremembe ob sterilizaciji, temveč čim nižja cena. Obe slovenski mlekarni imata po trditvah Kuharja bogato opremo in tehnologijo za parno sterilizacijo, ki je prizanesljiva do hranil in vitaminov. Zato je dražja proizvodnja in so lahko manj kakovostni proizvodi iz tujine cenejši.

Slovenski kmet za mleko dobi 20 odstotkov manj denarja kot pred letom dni

Cene mleka medtem po celem svetu padajo, v Sloveniji so bile  junija na letni ravni nižje za 20 odstotkov. Po besedah Kuharja je cena mleka v Evropski uniji zgodovinsko nizka, gledano v zadnjih štirih, petih letih. Dejavniki so številni: na prvem mestu je zaprtje ruskega trga, vpliva pa tudi ukinitev kvot, čeprav Evropska komisija trdi drugače. Zaradi ukinitve namreč največji pridelovalci povečujejo količine, obenem pa na Kitajskem, na Bližnjem vzhodu in v Afriki pada povpraševanje, kar še dodatno znižuje globalne cene.

In kako se pocenitev pozna na žepih slovenskega potrošnika? Ne (še) zdaj. Namreč, dolga je pot od krave do izdelka, ki ga lahko kupimo v trgovini, in vse vpliva na ceno. Kmet mleko proda zadrugi, ki ga odpelje v mlekarno, kjer ga predelajo in prodajo trgovcu. Kupec je torej šele peti v mlečni verigi.

Izračun, kje se izgubi 20 odstotkov, ni tako enostaven. "Cena je nižja za 20 odstotkov na osnovo 28 centov, oziroma pet centov v primerjavi s prejšnjim letom," je pojasnil Kuhar. Razložil je, da je treba upoštevati celo verigo, zato cena na trgovskih policah ne bo nižja za pet centov. Samo ob popolni konkurenci bi se lahko vseh pet centov poznalo na žepu potrošnika.

"Ker je mlečna veriga divja", pocenitve surovin praviloma koristijo členom v verigi z najvišjo tržno močjo, ob podražitvi pa imajo vsi velik interes, da jo prenesejo. "Pri pocenitvah ni pričakovati, da se bodo poznale na maloprodajnih cenah." Le če bo nizka cena zelo dolgo vztrajala, se bo verjetno odrazila tudi na cenah v trgovini. V vmesnem času mlekarne običajno krpajo izgube, ki so jih utrpele v obdobjih draginje, ko jim trgovina ni priznala višje cene. Obenem ne nižajo cen takoj zaradi strahu, da bodo morali kmalu znova kupovati po višjih cenah, trgovec pa jim ne bo sledil.

Močan pritisk s Severa

Po besedah izvršnega direktorja za trženje in prodajo Petra Brecla je trenutna situacija mlekarstva v Sloveniji izjemno kritična. "Strategija največjih pridelovalk mleka v Evropski uniji – Nemčije, Danske, Nizozemske in Francije –, ki so zadnja leta pred padcem kvot letno plačevale po 500 milijon kazni Evropski komisiji zaradi načrtnega preseganja dogovorjenih pridelovalnih kvot, se je izkazala za izjemno učinkovito. Poceni mleko in mlečni izdelki s Severa preplavljajo Centralno in Južno Evropo ter uničujoče vplivajo na lokalne mlekarne in lokalna kmetijstva, ki zelo težko vzdržijo cenovni pritisk."

Ponazoril je, da lahko uvoznik v Sloveniji pripelje kilogram edamca za 2,5 evra, medtem ko je "pri odkupni ceni mleka 0,295 evra na liter samo strošek mleka za slovensko mlekarno na kilograma sira več kot 2,7 evra. Kje pa je še plačilo stroškov dela, energentov, distribucije, embalaže, marketinga, amortizacije?" Opozoril je na pritisk s Severa, od koder izvažajo presežke in rušijo druge trge, tudi našega, medtem ko so doma ohranili normalne cene.

V Pomurskih mlekarnah večinoma kupujejo slovensko mleko, manj ga uvozijo in po predelavi tudi izvozijo. Po njihovih trditvah so letos cene znižali med 12 in 25, pa tudi do 40 odstotkov, odvisno od izdelka. V Ljubljanskih mlekarnah, kjer odkupujejo mleko le od slovenskih pridelovalcev, so tudi znižali cene, kar se je poznalo tudi pri akcijah na trgovskih policah. Tudi v Mlekarni Celeia odkupujejo izključno domače mleko. Nekaj cen so znižali, nekaj izdelkov pa so ponudili v akcijah.

Iz Mercatorja so sporočili, da so se cene mleka in mlečnih izdelkov v zadnjih mesecih znižale tudi do 25 odstotkov. A po njihovih trditvah so se nabavne cene večine tujih v povprečju znižale bistveno bolj kot slovenskih dobaviteljev, katerih cene se niso bistveno znižale. Pred petimi leti je bilo pri njih polnomastno alpsko mleko 1,16, danes je 1,05 evra. O maržah niso hoteli govoriti, "ker gre za poslovno občutljiv podatek", so pa zatrdili, da so jih nižali.

V Tušu so poudarili, da v zadnjem obdobju ni bilo pomembnejših sprememb pri končni ceni mleka, prav tako jih niso napovedali dobavitelji. V Sparu ne bodo spreminjali cen, na katere vplivajo tudi drugi dejavniki, kot na primer spremenjene cene logističnih storitev, stroškov dela, embalaže. "Marže pri mlečnih izdelkih so zelo nizke," so še sporočili. V Hoferju in Lidlu so že lansko jesen znižali cene, ko se je pocenilo mleko v tujini. V Lidlu so takrat liter njihovega najbolj prodajanega mleka pocenili za pet, maslo za 40, sladko smetano za šest centov.

Po podatkih Statističnega urada se cene za mleko in mlečne proizvode po ukinitvi mlečnih kvot niso bistveno spremenile (cene so v evrih):

Povprečne letne cene (Vir: Statistični urad, cene so v evrih):

Vse mlekarne zagotavljajo, da je slovensko mleko zelo kakovostno, tudi ker ima prireja mleka zelo dolgo zgodovino. V Sloveniji pridelano in predelano mleko ima krajše transportne poti, kar se pozna tudi na kakovosti izdelkov, pravijo. Edina rešitev za slovensko kmetijstvo in živilskopredelovalno industrijo, kolikor je še imamo, je ozaveščen domači kupec, ki bo zavestno in načrtno kupoval domače prehrambne izdelke ter omogočil preživetje domačemu kmetu in domačim predelovalcem, so še poudarili.