Tudi majhna in srednje velika podjetja se morajo na morebitno gospodarsko krizo pripraviti, in sicer tako z vidika virov financiranja, spremljanja ključnih strank in razpršitve tveganj kot vlaganja v zaposlene, so ugotavljali na dogodku družb PwC Slovenija in KD Skladi v Ljubljani.
Medtem ko je bilo poslovanje v zadnjih letih razmeroma mirno, se v zadnjem času negotovost in tveganja, med drugim ob brexitu in upočasnitvi na Kitajskem, povečujejo, kar lahko vodi do precejšnjih sprememb v tekočem poslovanju, je opozoril Primož Rozman iz svetovalne družbe PwC Slovenija. "Majhna in srednje velika podjetja so v razmeroma dobri kondiciji, se bodo morala pa osredotočiti na prihodnost - in biti pripravljena disciplino maraton zamenjati za tek čez ovire," je poudarila Sanja Savič iz PwC Slovenija.
Vlaganje v ključne ljudi

Da bi podjetja uspešno prestala krizo, morajo spremljati stanje in identificirati morebitne nevarnosti ter prilagoditi poslovanje. Pomembno je zagotoviti ustrezno likvidnost, med drugim z ustreznim načrtovanjem prihodkov in učinkovitim upravljanjem obratnega kapitala, in imeti pripravljen scenarij za primer velike spremembe, kot je na primer, da izgubi glavnega kupca. Krčenje stroškov kar počez ni primerno, ampak je treba upoštevati, kateri deli ustvarjajo dodano vrednost. V tej luči je pomembno tudi vlaganje v ključne ljudi, je naštel Rozman.
Nekatera podjetja, ki delujejo na mednarodnih trgih in so sodelovala na dogodku, gospodarskega ohlajanja trenutno še ne čutijo. Vsa so poudarila, da je pomembno imeti pripravljenih več scenarijev, tudi za primer krize, ter nujnost vlaganja v razvoj in zaposlene.
Direktor družbe Lumar IG, ki med drugim izdeluje montažne pasivne hiše, Marko Lukić je povedal, da imajo naročil za leto in pol ter da so morali zaradi polnih zmogljivosti nekatera odpovedati. "Res pa delujemo v gradbeništvu, kjer so cikli daljši. Zadnji pademo v krizo in tudi zadnji iz nje izidemo," je dejal. Lukić je glede ravnanja v času krize povedal, da so v zadnjo krizo vstopili nezadolženi in s široko razpršenostjo kupcev, z izdelkom - pasivno hišo, ki je drugi še niso proizvajali - pa so lahko povečevali tržni delež. Sedanja rast podjetja v višin 20 do 25 odstotkov je previsoka, se zaveda Lukić, zato bodo ta čas izkoristili za nadgraditev znanja in usmerjanje v nove rešitve, kot so npr. večetažni montažni objekti.
Kako je na kitajskem trgu?
Direktorica podjetja Vivapen, ki izdeluje pisala, Petra Melanšek je povedala, da je bil zanje pomemben vstop na kitajski trg, kjer so po njenih besedah začeli več pozornosti namenjati kakovosti izdelka, ne le ceni. Pomembno za družbo je bil tudi dogovor z enim od pomembnih kupcev, da bodo sodelovali tudi pri razvoju izdelkov, ne zanje le proizvajali. Poudarila je pomen vlaganj, med drugim v avtomatizacijo proizvodnje ter v razvoj zaposlenih.
Pomočnik direktorja družbe Elaphe, ki razvija električni pogon v samem kolesu vozila, Stanko Ciglarič je povedal, da na Kitajskem, ki je njihov glavni trg, zaenkrat ne zaznavajo padca, prej nasprotno - po njegovem mnenju je povpraševanje veliko predvsem ob sedanji kampanji za čistejše okolje in spodbujanje električnih vozil - opažajo pa, da so nekoliko previdnejši investitorji. Glede morebitne krize je poudaril, da mora imeti podjetje poleg osrednjega načrta tudi plan b ali celo c.
Izvršna direktorica Združenja Manager Saša Mrak je ocenila, da so podjetja sedaj bolje pripravljena, kot pred zadnjo krizo. Pomembno je, je poudarila, da podjetja na eni strani skrbijo za svoj razvoj, vlagajo v proizvodnjo, v razvoj novih izdelkov in širitev na nove trge, na drugi pa tudi vlagajo v razvoj zaposlenih.
Zakaj reči ne brezglavem odpuščanju?
Svetovalec pri PwC Slovenija Jan Borko je dejal, da ni dobro, da podjetje v trenutku, ko nastopi kriza, najprej na veliko odpušča in preneha vlagati v razvoj. "Treba je ohraniti mirno glavo in biti osredotočen na prihodnost," je povedal. Odpuščanje je eden zadnjih ukrepov, ključno je prilagoditi ekonomiko, je dodal. Slovenska podjetja lahko po njegovih besedah sicer v globalni konkurenci razliko naredijo z vlaganji v zaposlene in v inovacije.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV