Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki vozilo ustavi ali parkira, kjer je to z zakonom prepovedano v naslednjih primerih:
– na prehodu za pešce in na razdalji manj kot 5 m pred prehodom
– na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice
– na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo
– na označenem avtobusnem postajališču, pri čemer je zaradi vstopa ali izstopa potnika dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet
– na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak
– na vozišču ceste zunaj naselja
– na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi
– na vseh prometnih in drugih javnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil
– na levi strani vozišča v smeri vožnje, razen če so na desni strani vozišča tirnice. Na enosmerni cesti je dovoljena ustavitev ali parkiranje na obeh straneh smernega vozišča.
– parkiranje v drugi vrsti, ob parkiranih vozilih. Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti vzporedno z robom vozišča in sme biti oddaljeno od roba največ 30 cm, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo.
– na parkirnih mestih označenih s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni površini, če ustavitev ali parkiranje ni v skladu s temi označbami.
– na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti, kolesarskem pasu ali na tirnicah. Če je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče
– v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu
– na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.)
– na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m
– na pospeševalnem, zaviralnem in odstavnem pasu. Na odstavnem pasu je za nujno potreben čas dovoljena ustavitev vozila v sili. Ob tem mora voznik storiti vse potrebno, da ustavljeno vozilo, osebe ali tovor ne ogrožajo udeležencev v cestnem prometu
– na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča.
– na označenem parkirnem prostoru za invalide oziroma invalidke
– na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;
– nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant), pri čemer mora biti označeno s predpisano prometno signalizacijo;
– v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo, in v območju za pešce.
Po prejemu kazni imate možnost, da v kolikor plačate kazen v osmih dneh, lahko plačate polovični znesek kazni. Če bi se odločili za ugovor, pa vas bo taksa stala 40 evrov, so nam pojasnili na ljubljanskem Mestnem redarstvu. Višina sodne takse je namreč določena na podlagi Zakona o sodnih taksah in sicer se sodna taksa določi v višini 10 odstotkov izrečene globe, vendar najmanj 40 evrov in največ 10.000 evrov.
Pri kazni v višini 40 evrov, ki vas lahko v prvih osmih dneh stane polovičnih 20 evrov, bi vas taksa tako stala še enkrat več, pri kazni v višini 80 evrov pa enako, kot če plačate polovični znesek. Poleg tega bi porabili kar nekaj časa za pisanje, ki bi bilo najverjetneje zavrnjeno, k temu pa bi morali prišteti še stroške poštnine. Kaj se torej najbolj splača? Vsekakor pravilno parkiranje in ustavljanje ...
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV