Za nekatere je uspeh zadovoljstvo z življenjem, za druge je to odsotnost finančnih skrbi, za tretje živeti v skladu s seboj. Teorija ledene gore pravi, da je tisto, kar za uspeh potrebujemo, vidno le nam samim – opazovalci pa običajno opazijo samo to, da nam v življenju gre vse ’kot po maslu’. A tudi ledena gora ne prikazuje vsega, kar potrebujemo za dosego večjih in manjših ciljev.

Teorija ledene gore

Gotovo ste že bili kdaj priča pogovoru, kjer so udeleženci razpravljali o osebi, ki naj bi ji v življenju šlo vse ’kot po maslu’. "Lahko njemu, ko pa nima nobenih skrbi." "Kako je lahko srečna – počitnice, delo, življenje brez obveznosti ..." "Česar se loti, mu uspe. Za to moraš biti rojen pod srečno zvezdo." 

Dejstvo je, da so zunanji opazovalci vedno najbolj ’pametni’, ko je govor o dosežkih drugih – bodisi v zasebnem ali poklicnem življenju. Uspeh vse prevečkrat povezujejo s srečo ali naključjem. A le malokdo ve, da je uspeh največkrat zelo trdo prigaran – velikokrat se šele čez nekaj let, včasih tudi desetletij, vidijo sadovi vsega odrekanja, izobraževanja, usposabljanja, preseganja meja zmogljivosti, neprespanih noči, napornega tempa itd.

Prav zato je na tem mestu primerna primerjava uspeha z ledeno goro. Le majhen del jo je vidne nad morjem, in to je običajno tisto, kar ljudje opazijo – uspeh, srečo, finančno varnost, neodvisnost … Gromozanski del pa jo je pod vodo, to je tisto, česar ljudje, razen najbližjih, ne vidijo. Sem sodijo številni padci, razočaranja, obupavanje, garanje, jeklena disciplina, vztrajnost, odrekanje, finančni vložki, žrtvovanje, predanost, samozaupanje …

Primerjava z ledeno goro je torej odličen in slikovit prikaz razmerja med uspehom in vsem, kar je potrebno, da to dosežemo. A poleg vsega naštetega potrebujemo na poti do uspeha še nekaj.

- Uspešni ljudje znajo najti ravnotežje me delom in zasebnim; obsesivna naravnanost na delo sčasoma začne vplivati na psihofizično zdravje in medosebne odnose. Razporeditev delovnega in prostega časa je torej nujna, če ne želimo izgoreti, izgubiti ljubljenih oseb in konec koncev tudi samih sebe.

- Uspešni ljudje se ne ukvarjajo z življenjem drugih, temveč so osredotočeni na svoje. Ne zanimajo jih težave sosedov, sodelavcev, temveč se ukvarjajo s seboj in sledijo svojim ciljem. Zakaj bi izgubljali čas in energijo za razmišljanje o drugih, če imamo toliko za postoriti s seboj?

- Uspešni ljudje vlagajo v svoj osebni razvoj, obiskujejo delavnice in predavanja ter stremijo k nenehnim izboljšavam. To pa včasih pomeni tudi osebnostno rast, predelavo negativnih prepričanj in vzorcev preteklosti. Ne bojijo se pogledati globoko vase, saj vedo, da le tako lahko v življenju napredujejo.

- Uspešni ljudje dan vedno načrtujejo že večer prej – najzahtevnejše naloge postavijo kot prve, nato sledijo vse druge. Z načrtovanjem dneva si postavijo strukturo, ki daje občutek obvladljivosti in omogoča sledenje ciljem. Če pustimo dan improvizaciji, postorimo veliko manj kot sicer.

- Uspešni ljudje sledijo in se družijo z uspešnimi ljudmi. Pomembno je, da imamo okoli sebe pozitivne, osebnostno zrele in spodbudne ljudi, ki so lahko lahko naši vzorniki, mentorji in svetovalci – takšni nam omogočajo navdih, rast in razvoj na vseh področjih.

- Uspešni ljudje vedo, kaj pomeni skrb in čas zase – ukvarjajo se z vsaj kakšnim športom, redno berejo knjige in skrbijo za prostočasne aktivnosti, s katerimi nevtralizirajo stres. Izogibajo se rumenim novicam, gledanju televizije in vsemu, kar predstavlja izgubo časa.

- Uspešni ljudje poznajo pomen hvaležnosti – zavedajo se, da vsaka preizkušnja in izziv pomenita rast. Hvaležni so za vse prepreke in stran poti, ki so jih pripeljali do rezultatov. Hvaležnost vsebuje tudi element ponižnosti, saj le tako lahko posegamo po višjem in nedoseženem.