Slovenska vlada se je seznanila tudi z vprašanjem terana, ki je v odnosih med Slovenijo in Hrvaško spet postalo nekoliko bolj vroče. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je naložila, naj vztraja pri zaščiti terana brez kakršne koli izjeme glede uporabe zaščitenega imena za druge pridelovalce vina.

Hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina je nekoliko presenetil slovensko javnost, ko je v ponedeljek v Bruslju izjavil, da so se v sodelovanju z Evropsko komisijo v zadnjih nekaj tednih okrepila pogajanja med Hrvaško in Slovenijo glede rešitve za hrvaške vinarje v primeru proizvodnje vina pod imenom teran. Dejal je, da kmalu pričakuje rešitev, ki bo ugodna za vinarje v hrvaški Istri. "Imamo razumevanje in podporo komisije. Upamo, da bodo zadeve tekle v pozitivni smeri, sicer bomo tožili komisijo in Slovenijo na Sodišču EU," je povedal.

Kmetijski minister Židan je že v torek dejal, da ne potekajo nobeni pogovori s Hrvaško. Zanj je bilo pomembno, da se je z vprašanjem seznanila tudi vlada, saj se bo prihodnji teden v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom. "Stališče, ki ga bom zastopal, ne bo samo stališče kmetijskega ministra, ampak stališče vlade in države kot celote," je dejal.

Po njegovih besedah ne gre le za pomembno pravno, ampak tudi politično, kulturno in pomembno ekonomsko vprašanje. "Mnogo ljudi živi od terana," je povedal in spomnil, da teran na Krasu predstavlja 76 odstotkov celotne pridelave vin, 92 odstotkov pridelovalcev vina pa ga prideluje. "Vsaka država mora ščititi svoje interese," je dodal. Prejšnji komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Ciolos je jasno povedal, da je zgodba glede zaščite terana končana in da je zaščita slovenska, je dodal.

Slovenija je leta 2000 zaščitila teran kot izvirno slovenski izdelek, čez štiri leta ga je prenesla v sistem zaščite Evropske unije. Leta 2013 je prepovedala prodajo terana iz hrvaške Istre v trgovinah v Sloveniji, hkrati pa je prodaja hrvaškega vina pod oznako teran prepovedana v celotni Uniji.

Hrvaška trdi, da Slovenija ni imela pravice z označbo geografskega porekla zaščititi terana kot svojo avtohtono vrsto vina. Kot so pojasnili, v slovenski Istri pridelujejo vino teran iz trte refoška, v hrvaški Istri pa iz grozdja vrste teran. Hrvaški enologi navajajo, da so sodobne DNK analize nedvomno pokazale, da sta refošk in teran dve popolnoma različni vrsti grozdja.

Hrvaška stran zato meni, da imajo pravico do uporabe imena teran tudi hrvaški in italijanski proizvajalci, ker gre za avtohtono vino z območja celotne Istre. Potem ko je Slovenija zavrnila pogajanja s Hrvaško o teranu, bo o sporu odločila Evropska komisija. Hrvaška sicer zahteva označbo "teran, hrvaška Istra", kar je sprejemljivo tudi za hrvaške vinarje.

Židan vsekakor napoveduje odločen boj. "Slovenija bo svoje stališče v vsakem primeru zagovarjala pred komisijo in če ta ne bi upoštevala volje svoje članice, smo pripravljeni, da svoje interese branimo tudi na drugih ustreznih ravneh," je zagotovil.