Februarja 2017 je v javnosti zakrožil posnetek z zabave, na katerem je skupina mladih pripravljala "črtice" prepovedane droge kokain. "To je koka … Daj, tu mi posveti … Sneg, sneg, sneg," se je na posnetku slišal glas zamegljenega neznanca, zamegljeni pa so bili tudi ostali prisotni, v ozadju se je razločno videl le poslanec Andrej Čuš, ki je nekaj mesecev pred objavo tega posnetka izstopil iz stranke SDS. Čuš je takrat pojasnil, da je sporni posnetek nastal leta 2011 v hotelski sobi na Bledu po seji podmladka SDS. Zatrdil je, da sam ni nikoli užival mamil in da se je pripravljen kadarkoli testirati, kar je nato tudi storil.

Zaradi posnetka se je med Čušem in vodstvom stranke SDS vnel besedni boj. Neposredno po javnem pregovarjanju s svojim nekdanjim poslancem je nato poslanska skupina SDS v parlamentarni postopek vložila predlog zakona za obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge. Po predlogu pa bi se vsak funkcionar (poslanci, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji) moral udeležiti testiranja vsaj enkrat v letu, kdo je na vrsti za testiranje, pa bi odločil žreb. Če bi testiranje zavrnili, bi se štelo, da je bil test pozitiven.

Podoben zakon je SDS predlagala že leta 2011. A ne takrat ne leta 2017 zakon v državnem zboru ni naletel na širšo podporo. Marca 2017 so namreč poslanci s 47 glasovi za in 20 glasovi proti odločili, da predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki ga je vložila SDS, ni primeren za drugo obravnavo. 

Zagovorniki zakona, predvsem iz vrst SDS in NSi, so trdili, da imajo državljani pravico, da vedo, ali tisti, ki jih volijo, uživajo droge. Nasprotniki zakona pa, da predlog pretirano posega v zasebnost in dodatno niža že tako načet ugled nosilcev javnih funkcij. Očitki so bili tudi, da je predlog zakona pomanjkljiv, slabo pripravljen in neuporaben. Slišali pa so se še očitki, da je predlog populističen, namenjen preusmerjanju pozornosti in da gre za maščevanje SDS njihovemu nekdanjemu poslancu Čušu. Poleg tega je vladna koalicija menila, da problematiko zadovoljivo ureja že delovna zakonodaja. 

Kaj pravi obstoječa zakonodaja?

Čeprav je SDS zdaj vladajoča stranka, se ji očitno spreminjanje zakonodaje na tem področju ne zdi več tako pomembno. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam zatrdili, da tovrstnih sprememb zakonodaje ne pripravljajo.

Kot so nam pojasnili, je prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc že opredeljena v 51. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu. "Na podlagi določbe 51. člena ZVZD-1 delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, kršitev te določbe pa je sankcionirana s predpisano globo," so poudarili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Zakon ne določa meje alkoholiziranosti in torej ne dopušča odstopanj od meje 0,0 promila. Zakon tudi določa, da delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. 

Kako poteka testiranje zaposlenih na droge in alkohol? To je odvisno od posameznega delodajalca, ki mora takšen postopek določiti z internim aktom. "V tem aktu delodajalec določi način in postopke, s katerimi ugotavlja prisotnost alkohola, drog in prepovedanih substanc v organizmu delavca, odgovornega delavca, ali zunanjo službo, ki izvaja meritve, kako in kdo opravi analizo vzorcev, kakor tudi kdaj se šteje, da je delavec pod vplivom alkohola. Pomembno je, da se glede internega akta delodajalec z delavci in njihovimi predstavniki posvetuje," pravijo na ministrstvu.  

"Pravilnik o nadzoru alkoholiziranosti, drog ter drugih prepovedanih substanc je splošni akt delodajalca v smislu 10. člena ZDR-1, torej akt s katerim delodajalec določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti," so pojasnili v Združenju delodajalcev. 

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa pravijo, da se pri svojem delu pogosto srečujejo prav s pregledovanjem aktov delodajalcev, ki urejajo tovrstna testiranja. "Včasih niso ustrezni, vendar pri usklajevanjih ne beležimo večjih težav," pravijo v Zvezi svobodnih sindikatov.

Za koga je testiranje obvezno?

Nekatera delovna mesta zahtevajo resnično ničelno toleranco do vsakršnih opojnih substanc. Kot pravijo na ministrstvu, pa je delodajalec tisti, ki v oceni tveganja opredeli delovna mesta, na katerih bi bil lahko preizkus na prisotnost alkohola, drog in prepovedanih substanc v organizmu delavca izveden kot dodatni ukrep zagotavljanja varnega in zdravega dela. "Posebej v primerih, ko so za delo na delovnem mestu v oceni tveganja, na predlog izvajalca medicine dela določene posebne zdravstvene zahteve," so pojasnili. Obveznost testiranja torej določi delodajalec v svojih internih aktih. 

"Posebna zakonodajna ureditev preizkusa alkoholiziranosti s sredstvi in napravami ali s strokovnim pregledom je predpisana tudi za udeležence prometne nesreče, kar velja tudi za poklicne voznike," so dodali na ministrstvu.

Pri nas sicer testiranje voznikov ni sestavni del njihovega delovnega dne, tako kot je denimo v Združenem kraljestvu. Tam morajo namreč vozniki avtobusov ob vsakem začetku dela, še preden sedejo za volan, opraviti alkotest. 

Obveznost testiranja delodajalci uvajajo tudi za delovna mesta, pri katerih je tveganje za možnost poškodbe pri delu veliko. "Delo z mehanizacijo, s stroji, aparati, tekočimi traki itd., sicer pa tudi za delovna mesta, kjer se dela s strankami. V 15 letih, odkar se ukvarjam z detektivsko dejavnostjo, pa smo opravljali alkoteste praktično povsod, od proizvodnih delavcev vse do vodstvenih kadrov," pravi Bernarda Škrabar z Detektivsko varnostne agencije (DVA). 

Napake in nesreče pri delu pod vplivom alkohola kar 3,5-krat pogostejše

Izhodišče za preverjanje dela pod vplivom alkohola ali drog je dejstvo, da lahko ti dve stanji na delu predstavljata resno grožnjo varnosti in zdravju pri delu. Poleg tako lahko takšno početje zaposlenih moralno in tudi materialno škoduje delodajalcu. Delodajalčeva dolžnost pa je zagotoviti varno delovno okolje.

"Uživanje alkohola poveča tveganje za povzročitev nesreče pri delu, zmanjšuje produktivnost, posredno pa vodi do več bolniških dopustov. Nenazadnje delavec, ki je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, predstavlja za delodajalca tveganje za globo v višini od 2000 do 40.000 evrov," pravi Škrabarjeva.

Slovenska družba je t. i. "mokra družba", kar pomeni, da je pitje alkohola splošno sprejeto početje v družbi. In kljub zakonski prepovedi ga mnogi pogosto uživajo tudi med delom. Vendar je takšno početje skrajno neodgovorno, poudarja Škrabarjeva. "Ob uživanju alkohola je 3,5-krat večja pogostost napak in nesreč pri delu. Posledica je 16-krat večja odsotnost z dela. 35,3 dneva je povprečno trajanje ene začasne bolniške odsotnosti z dela zaradi vzrokov alkohola," je navedla nekaj statističnih podatkov. 

Kot poudarjajo na ministrstvu, je delodajalec izčrpal svojo odgovornost za varnost in zdravje delavcev šele takrat, ko je delavca, ki je bil na delovnem mestu ali je delal pod vplivom alkohola, drog in prepovedanih substanc, odstranil z delovnega mesta.

Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) podatkov o tem, kje vse je testiranje obvezno in koliko delodajalcev se odloča za tovrstno testiranje, ne zbira. "Pomagamo pa svojim članom delodajalcem z oblikovanjem ustreznih pravilnikov, ki zavezujejo tako zaposlene kot delodajalca znotraj podjetja. Delo pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc ima lahko v nekaterih primerih resne posledice za zdravje in varnost delavcev, posledice pa se lahko kažejo tudi v zmanjšanju ugleda delodajalca oziroma lahko povzročijo nastanek odškodninske odgovornosti nasproti tretjim osebam. Delodajalec ima tako dolžnost in tudi poslovni interes zagotoviti okolje, kjer varnost in zdravje delavcev ne bosta ogrožena," so pojasnili pri ZDS.

Kdo izvaja testiranje?

Sam postopek preizkusa alkoholiziranosti ter prisotnosti drog v delovnopravni zakonodaji ni natančneje opredeljen. Delovnopravna zakonodaja ga namreč nikjer ne ureja neposredno. Za ugotavljanje prisotnosti drog oziroma drugih prepovedanih substanc je delodajalec dolžan določiti strokovno usposobljeno osebo oziroma institucijo, ki takšna testiranja izvede. 

Delodajalci se za pridobivanje informacij o delu pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ponavadi obrnejo na detektive. Kot nam je pojasnila Škrabarjeva z Detektivsko varnostne agencije, se delodajalci odločajo tako za kurativno kot tudi za preventivno ukrepanje detektiva pri testiranjih. 

"Kurativno nas delodajalci pokličejo, ko imajo na delovnem mestu delavca, za katerega sumijo, da je pod vplivom alkohola ali/in pod vplivom prepovedanih drog. Preventivno pa se delodajalci odločajo za izvedbo alkotestov, bodisi na mesečni ravni ali na tromesečje oziroma občasno, da s tem preverjajo stanje kolektiva, skrbijo za ničelno toleranco in seveda varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. S tem pa dajo tudi vedeti, da se preizkusi lahko opravijo kadarkoli, najavljeno ali nenajavljeno," pravi Škrabarjeva. 

Lahko delavec testiranje odkloni?

Izvedba postopka testiranja je možna le, če se delavec s tem strinja. Torej, teoretično lahko delavec testiranje odkloni. V izogib takšnim situacijam sicer delodajalci praviloma že v internem pravilniku določijo, da se odklonitev preizkusa alkoholiziranosti šteje za kršitev delovnih obveznosti, kar lahko vodi tudi v prenehanje delovnega razmerja. 

Vendar pa glede na sodno prakso odklonitev testiranja sama po sebi še ne pomeni dovoljšnje podlage za izredno odpoved delovnega razmerja. Če torej delavec testiranje odkloni, mora delodajalec sum na delo pod vplivom alkohola ali drog dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi, kot so denimo priče, okoliščine, ki kažejo na to (zadah po alkoholu, nerazumljiv govor, opotekajoča hoja ipd.). 

Škrabarjeva sicer poudarja, da se testiranj na alkohol in prepovedane droge poslužujejo vse odgovorne družbe in organizacije. "In zelo hitro so posledice upad zlorabe alkohola in prepovedanih drog na delovnem mestu, prav tako pa zvišanje varnosti in zdravja na delovnem mestu, manj poškodb, manj bolniških odsotnosti," opažajo v DVA. 

Delodajalec lahko preverja prisotnost alkohola ali drog pri zaposlenih na več načinov: 

- naključno (nenapovedano) testiranje, ki ga opravlja periodično;

- ob utemeljenem sumu kršitve prepovedi dela pod vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc (vedenjski indikatorji, znaki vinjenosti oziroma zasvojenosti ...);

- ob morebitni nesreči na delovnem mestu ali poškodbi pri delu;

- ob preventivnih zdravniških pregledih;

- v drugih primerih, ko je to glede na okoliščine primera potrebno.

Kako poteka testiranje?

Kot pravijo na Detektivsko varnostni agenciji, je pri ugotavljanju dela pod vplivom alkohola ali drog zelo pomembno, da je postopek proceduralno pravilno izveden. Pri tem mora biti testiranje izvedeno v primernih prostorih, ki zagotavljajo zasebnost, med testiranjem morajo biti prisotne priče in podobno. "Le tako se bodo pridobili zakoniti dokazi, ki bodo zdržali morebitno presojo na sodišču. V sodni praksi že obstajajo primeri neustrezne izvedbe postopka ugotavljanja stanja alkoholiziranosti, ki so se končali v prid vinjenega delavca," je opozorila Škrabarjeva.

Na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti lahko preizkus alkoholiziranosti oziroma prisotnost prepovedanih drog pri delavcu na delovnem mestu izvedejo detektivi. "Preizkus alkoholiziranosti izvede ustrezno strokovno usposobljena oseba z aparati proizvajalca Dräger Safety AG & Co. KgaA, ki so enaki tistim, ki jih uporablja slovenska Policija. Aparati so kalibrirani vsakih šest mesecev, s čimer se vzdržuje in zagotavlja brezhibnost njihovega delovanja. Na mestu izvajanja preizkusa alkoholiziranosti se vodi zapisnik, nato pa se izda še uradno strokovno detektivsko poročilo," je pojasnila detektivka. 

Po opravljenem preizkusu alkoholiziranosti se praviloma uvede še postopek ugotavljanja dela pod vplivom prepovedanih drog. S tem dodatno ugotavljajo, ali je delavčevo stanje posledica opitosti. Pri odločanju za testiranje na prisotnost prepovedanih drog pa je pomembno predvsem zaznavanje in prepoznavanje telesnih in psihičnih znakov, ki so lahko posledica uživanja prepovedanih drog.

"Na podlagi preučitve zakonskih predpisov, pravic delavcev in znanstvenih določil ugotavljanja prisotnosti drog v različnih bioloških vzorcih so za ugotavljanje dela pod vplivom drog ustrezni zgolj hitri imunokemijski testi za ugotavljanje prepovedanih drog na podlagi odvzete sline. Rezultati slednjega preliminarnega testiranja so znani v zgolj osmih minutah! Po opravljenem testiranju in znanih rezultatih se z delavcem opravi razgovor. Postopek se foto dokumentira in sestavi se zapisnik," je postopek testiranja opisala Škrabarjeva. 

Kakšne so sankcije?

"Delo pod vplivom alkohola ali drog in drugih prepovedanih substanc predstavlja kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Morebitni disciplinski in drugi postopki se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo odgovornost delavcev, v skladu z internimi akti delodajalca," so poudarili na ministrstvu.

V ZSSS so nekajkrat delavce že zastopali v postopkih izrednih odpovedi oziroma krivdnih odpovedi, ki so jih delavci prejeli predvsem zaradi alkoholiziranosti na delovnem mestu. "Ponekod je to kar velik problem in na nek način lahko rečemo, da celo presenečena, da se delodajalci ne poslužujejo ostrejših ukrepov oziroma pogostejših preverjanj, sploh ker gredo pogosto v škodo prav ostalim zaposlenim. Pred kratkim smo tako zabeležili primer, ko je bil naš član deležen nadlegovanja pijanih sodelavcev, delodajalec pa je ukrepal šele po naših pozivih," je izpostavila Sanja Leban Trojar iz ZSSS. 

Stroške testiranja običajno krije delodajalec. Škrabarjeva sicer opaža, da je vse več tudi primerov, ko delodajalec v pravniku opredeli, da strošek v primeru pozitivnega rezultata krije delavec, ki je pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. "Slednje se nam zdi pravično, saj moramo vsi, ki opravljamo delo, skrbeti za to, da smo na delovnem mestu v ustreznem psihofizičnem stanju in ne pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog," je poudarila.