Slovenija bo prihodnje leto evropska gastronomska regija. A ta hip je gastronomija v našem malem kulinaričnem raju skorajda povsem zamrla. In mnogi se upravičeno sprašujejo, koliko gostincev bo koronakrizo sploh preživelo. Brez konkretne pomoči države bodo številni obupali in za vedno zaprli svoje lokale. Nekateri so že.

Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) se je iz Poslovnega registra Slovenije od marca do 28. oktobra letos izbrisalo že 965 podjetij z registrirano glavno dejavnostjo gostinstvo (845 samostojnih podjetnikov in 120 družb z omejeno odgovornostjo). Za primerjavo: od marca do konca oktobra 2019 je Ajpes zabeležil 858 izbrisov podjetij z gostinsko dejavnostjo (692 samostojnih podjetnikov in 166 družb z omejeno odgovornostjo), v enakem obdobju leta 2018 se je iz poslovnega registra izbrisalo 852 podjetij z gostinstvom kot glavno dejavnostjo (700 samostojnih podjetnikov in 152 družb z omejeno odgovornostjo), leta 2017 pa je bilo izbrisov 861 (721 samostojnih podjetnikov in 140 družb z omejeno odgovornostjo).

Največ izbrisov iz Poslovnega registra je bilo marca (246) in aprila (140), nato pa septembra (126), za oktober pa bo število prav tako doseglo ali celo preseglo 100 izbrisov. "Bojim se, da bo kar zajeten odstotek gostincev v naslednjem mesecu ali dveh odjavilo svojo dejavnost," pa opozarja Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). 

Po drugi strani je nekoliko upadlo tudi število na novo registriranih podjetij z gostinstvom kot glavno dejavnostjo, od marca do danes je bilo registriranih 945 novih podjetij s to dejavnostjo (806 s.p.-jev in 139 d.o.o-jev), medtem ko je v istem obdobju lani bilo registriranih 1123 podjetij (936 s.p.-jev in 187 d.o.o.-jev).

Gostinci na robu obupa: Tudi, ko smo zaprti, računi prihajajo

"Zaprto do nadaljnjega," je pogost napis, ki visi na vratih gostinskih obratov. Od prejšnjega tedna jih je zaprtih okoli 8000. Predvsem tistim, ki ponujajo hrano, se je vsaj delno uspelo ohraniti s pomočjo ponudbe za dostavo na dom ali za prevzem. A jasno je, da to še zdaleč ni rešitev za vse. "Pri tistih lokalih, ki se ukvarjajo s hrano, se je sorazmerno visok odstotek odločil za dostavo hrane na dom ali prevzem, da vsaj delno nadomestijo to stisko. Lokali, ki pa nimajo hrane, pa tu in tam vidim v večjih mestih, da ponujajo denimo kavo za seboj. Na podeželju, v manjših krajih pa seveda tudi to ne pride v poštev, ker se pač ne izplača," pravi Cvar.

Že drugič v tem letu so gostinci postavljeni v brezupno situacijo, pa so se komaj pobirali po prvem šoku iz marca in aprila. A tokratne ukrepe so dočakali v mnogo slabši kondiciji kot spomladi. "Pozivi s strani gostincev na nas, ki to panogo zastopamo in ščitimo, so res na meji obupa," pravi predsednik sekcije. "Že aprila smo imeli 4000 manj zaposlenih v gostinstvu kot konec 2019. 20.000 ljudi je zaposlenih v samo teh malih gostinskih obratih. V tem drugem, hujšem valu pa se lahko zgodi še hujši padec zaposlenih v panogi. Kdo se bo pobral in se odločil nadaljevati z dejavnostjo, bomo videli, ko bomo spet zagnali svoje obrate." To pa bo v veliki meri odvisno od tega, kako bo država priskočila na pomoč podjetjem, ki so se morala zapreti zaradi njenih odlokov. 

Gostinci obupujejo ne le zato, ker so ob delo, pač pa, ker imajo, kljub temu da nič ne služijo, še vedno fiksne stroške, kot so različni priključki (elektrika, voda, komunala), najemnina in morebitna posojila. "Tudi, ko smo zaprti in nič ne uporabljamo, ne vode ne elektrike, ti računi prihajajo. In najemnine, tam kjer so lokali v najemu, je kljub vsemu še vedno treba poravnati," našteva težave gostincev Cvar. 

Tudi najboljša kuharica na svetu in lastnica dveh Michelinovih zvezdic Ana Roš meni, da se iz tega drugega zaprtja v enem letu ne bo izcimilo nič dobrega. "Predvsem zato, ker nekako menimo, da nimamo najboljših sogovornikov in da nas skoraj nihče ne sliši – nas ne pozna in ne sliši naših potreb."  Kako bodo v takšnih razmerah sploh lahko ohranili delovna mesta, ohranili podjetja, se sprašujejo gostinci. "Če ti meni rečeš, naj zaprem restavracijo s 40 zaposlenimi, mi razloži, kako naj teh 40 zaposlenih pravzaprav preživim. Ker to niso klovni, to niso ljudje z ulice, to so ljudje, ki svojo kariero dolgo časa gradijo," je v oddaji 24UR ZVEČER izpostavila Roševa. Tudi sama je ta teden "požrla svojo besedo", da je zadnja stvar, ki bi jo kdaj koli storila, odpuščanje ljudi. A je nekaj podobnega morala storiti. "Nisem odpuščala, sem pa morala skrajšati delovno pogodbo ljudem, ki bi morali z nami zaključevati januarja. Ne vem, kaj lahko pravzaprav z njimi počnem, in verjemite mi, da boli srce," je dejala kuharska mojstrica. 

Zavedajo se, da razmere v državi niso enostavne, a še bolj se zavedajo, da jo bodo prav oni najslabše odnesli iz te krize. "Večja podjetja z več zaposlenimi bodo potrebovala več časa za okrevanje. Manjši gostinci z manj zaposlenimi bodo po vsej verjetnosti prej uspeli nekako nadomestiti izgubljeno, seveda ob pomoči države. Kako dolgo bo trajalo, pa je seveda odvisno od prometa, ki ga bomo ustvarjali. Če bi v tem trenutku lahko odprli lokale, bi seveda najbrž tudi obisk bil zelo slab, ker so pač ljudje zelo previdni in prestrašeni. Če bodo ljudje, ko bomo lahko odprli lokale, pripravljeni in ne bodo toliko pod vtisom zaščitnih ukrepov, potem bomo najbrž toliko prej okrevali. Če pa bo obisk slabši tudi v nadaljevanju, bo okrevanje zelo dolgotrajno," pravi Cvar, ki pravi, da škode, ki bo nastala, sploh še ne morejo oceniti.

Kaj pričakujejo od države?

Ljubljanski gostinec, ki ni želel biti imenovan, je eden tistih, ki se za zdaj še držijo nad gladino. Njegov lokal rešuje dostava na dom, je dejal za Cekin.si. Kaj pa pomoč države? "Pravzaprav država ni kaj veliko pomagala. Pokrila je majhen del stroškov in nadomestila za nekaj zaposlenih, vendar pa bomo morali konec leta to pomoč vrniti. Prav tako še vedno plačujemo najemnino, čeprav je lokal zaprt. Tako, da nad pomočjo države nismo preveč navdušeni," je odkrit. 

Cvar pa meni, da je država na splošno s protikoronskimi paketi kar uspešno ustavila upad zaposlenih v večini panog. "Za gostinstvo pač ne moremo biti najbolj zadovoljni, ker nekih posebnih ukrepov za pomoč gostinstvu v vsem tem času nismo bili deležni." 80-odstotno nadomestilo plač ni dovolj, pravi. Od države gostinci pričakujejo 100-odstotno kritje plač zaposlenim na čakanju na delo od doma, poleg tega še temeljni dohodek nosilcem dejavnosti in kritje vseh fiksnih stroškov.

"Najprej bi morali na kakršen koli način poskrbet, da se zamrzne vse oblike stroškov tam, kjer država lahko sama za to poskrbi: na davčnem področju in na področju plač. V tem trenutku, ko poteka peti protikoronski paket, mora namreč delodajalec še vedno pokriti del plač," pravi Cvar, ki ocenjuje, da delodajalci še vedno krijejo okoli 40 odstotkov bruto plače. 

Če država resnično želi pomagati, morajo biti te pomoči brezpogojne, ne pa da je na koncu gostinec kaznovan, če uspe kljub razmeram doseči nek soliden rezultat. Ob tem je Cvar opozoril na nesmiselnost in neživljenjskost pogoja, ki ga je vlada postavila za vračilo državne pomoči. Če bo namreč podjetje letos ustvarilo za manj kot 20 odstotkov manjši promet v primerjavi z 2019, bo moralo pomoč vračati. 

"To lahko pomeni, da nekdo, ki je nadomestil to izgubo s svojim dobrim delom, sam se je potrudil za to, ni zapiral, pač pa si je zagotavljal preživetje in bo na koncu imel dva odstotka manj kot 20 odstotkov manjši promet, in ga zdaj v tem obdobju do konca leta čakajo plače zaposlenih (če je 10–15 zaposlenih v nekem lokalu, to pomeni 20–30 tisoč evrov), bo moral te plače kriti sam, ker ni upravičen do teh nadomestil. To pomeni, da je v znatno bolj deprivilegiranem položaju, kot tisti, ki je ustvaril 21 ali 22 odstotkov manj prometa kot lani. Nikakor ne moremo na to pristat, da bi se potem ta sredstva morala vračat," pravi predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS. 

Da so resnično v brezizhodnem položaju in mnogi na robu propada, pove tudi dejstvo, da druge rešitve, kot da se obrnejo na državo, ki jim je prepovedala delovanje, nimajo. "Če nekoga zapreš in ga zapreš dokončno, mu moraš dati možnost preživetja. Ker je to pravzaprav ustavna in demokratična pravica – ne samo gostinca, ampak katerega koli drugega obrtnika," pravi Roševa. Do likvidnostnih sredstev, ki bi jih lahko najeli, je namreč po besedah Cvara nemogoče priti. "Banke v tem trenutku teh pogojev niso prilagodile razmeram," je dejal. 

Kondicija gostinskega sektorja pred zadnjim zaprtjem je bila dosti slabša, kot je bila marca, pravi Cvar, zato sedaj vse stroške in račune, ki prihajajo in bodo še prihajali za nazaj, toliko težje sprejemajo in krijejo.