Izgubo ali krajo plačilne kartice je treba pri banki prijaviti takoj, ko jo zaznate, poudarjajo v Združenju bank Slovenije (ZBS). Vsaka banka ima vzpostavljen 24-urni klicni center, kjer vam bodo svetovali in nemudoma sprožili postopek blokade. 

Čim prej bo kartica preklicana, tem bolj boste zmanjšali tveganje zlorabe in tudi omejili velikost finančne izgube. V pomoč vam je lahko tudi spletna ali mobilna banka, preko katere lahko tudi sami nemudoma zaustavite kartične transakcije. 

V vsakem primeru vselej skrbno pregledujte promet na računu, da boste lahko na banki ali hranilnici pravočasno oddali reklamacijo za transakcijo, ki je niste opravili sami. Sum kraje ali zlorabe obvezno prijavite tudi na policiji. 

Čigavi so stroški ob izgubi, kraji oziroma zlorabi kartice? 

Odgovornost za neodobrene plačilne transakcije opredeljuje 137. člen Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), podrobneje je opredeljena tudi v Splošnih pogojih poslovanja s kartico. 

Vsak primer kraje, izgube ali zlorabe se na banki presoja individualno. Imetnik mora ob tovrstnih dogodkih vložiti finančno reklamacijo in jo posredovati banki. Banka bo takoj po prejemu obvestila o kraji, izgubi ali zlorabi in po prejemu vseh potrebnih podatkov blokirala kartico. 

Medtem ko je menjava kartice brezplačna, pa imetnik ob morebitnih neodobrenih plačilnih transakcijah, ki so posledica ukradene, izgubljene ali zlorabljene kartice, krije škodo do trenutka, ko je banki prijavil krajo, izgubo ali zlorabo in ko ji je sporočil vse potrebne podatke za izvedbo blokade. Škodo krije do višine največ 50 evrov. Če je škoda nastala kot posledica imetnikove prevare, naklepa ali hude malomarnosti, pa krije celotno škodo, nastalo pred blokado in po njej, so razložili na NLB. Imetnik prav tako krije celotno škodo sam, če ne želi preklica, so nadalje pojasnili na Unicreditu. 

Nekatere banke ponujajo tudi dodatno zavarovanje za primer kraje, izgube ali zlorabe. Po pojasnilih ZBS so banke pri tovrstnih zavarovanjih zgolj posrednice, medtem ko zavarovalne pogodbe sklepajo zavarovalnice. "Ob tem je treba izpostaviti, da zavarovanja v okviru svojega obsega poleg kraje in izgube kartice krijejo tudi niz drugih škodnih dogodkov, kot so protipravni odvzem gotovine, stroški zamenjave ključev, stroški klicev z ukradenim mobilnim telefonom, stroški zamenjave osebnih dokumentov itd.," so nanizali v ZBS. 

Razmislek o smiselnosti sklenitve tovrstnega zavarovanja je stvar posameznika, ki lahko sam pri sebi presodi, ali se mu izplača glede na obseg zavarovanja. V bankah sicer svetujejo zavarovanje vsem komitentom, saj so zavarovane vse kartice in zavarovanje krije najpogostejše škode, ki nastanejo zaradi zlorab ali izgub. Sklepajo se za leto dni in letna premija znaša okoli 10 evrov. 

Kako lahko karseda zmanjšate tveganje za zlorabo kartic? 

Na bankah v zadnjih letih sicer zaznavajo manj fizičnih izgub in kraj bančnih kartic, a je medtem čedalje več zlorab ob poslovanju po spletu. S spletnimi zlorabami se srečujejo vsakodnevno, pri čemer so virtualne kraje kartic pogostejše pri spletnih nakupih pri tujih in nepreverjenih trgovcih. 

Kot imetnik lahko precej naredite za zmanjšanje tveganja za zlorabe. V prvi vrsti je treba imeti bančno kartico stalno pod nadzorom ter pred drugimi skrivati kode in gesla. Smiselno je večkrat spreminjati številko PIN, gesla in druge kode, predvsem pa naj ne bodo nikjer zapisane. Varnostne številke in gesla naj ne bodo enostavni, denimo 1234 ali 1111, in izogibajte se avtomatskemu shranjevanju gesel v spletnih brskalnikih. 

Številka plačilne kartice in drugi z njo povezani podatki so zaupni in edinstveni, zato jih ne razkrivajte nikomur, četudi vas povpraša po njih. Ne nasedajte lažnim sporočilom, v katerih domnevna banka zahteva vpis podatkov. Po spletu ali telefonu nikdar ne vpisujte in ne izdajajte številk kartic, številke PIN ali varnostnih številk in gesel. Banke namreč obveščajo izključno po izbranih kanalih in nikoli ne zahtevajo posredovanja gesel po spletu ali telefonu. Za pošiljanje vsebine z zaupnimi podatki tudi nikoli ne uporabljajo družbenih omrežij, elektronske pošte ali telefona. 

Nakupujte pri preverjenih in uveljavljenih spletnih trgovcih ter uporabljajte varne načine plačila in dodatne varnostne plačilne mehanizme, kot je dodatno preverjanje s potrditvijo po drugem kanalu. V bankah tudi priporočajo vključitev SMS-obvestil o transakcijah, opravljenih na bankomatu, po POS-terminalu, spletu in telefonu, in sicer tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Tako lahko vsakdo sproti spremlja, kaj se dogaja s kartico, in takoj ukrepa ob morebitni zlorabi. 

S 1. januarjem 2021 je pri kartičnih plačilih v okviru e-trgovine zahtevana tudi uporaba močne avtentikacije strank. Enotna pravila veljajo za vse ponudnike plačilnih storitev v Evropski uniji, njihov namen je zmanjševanje goljufij pri plačevanju, cilj pa zagotoviti varnost sredstev uporabnikov in dobro uporabniško izkušnjo pri spletnih plačilih. Prilagoditve so potrebne tako pri imetnikih kartic kot tudi pri spletnih trgovcih, ki morajo omogočati visoko raven varnosti pri uporabi kartičnih plačil, so opisali v ZBS. 

Vselej pa redno spremljajte transakcije s plačilno kartico in ob morebitni zaznavi plačila, ki ga niste opravili, še v istem trenutku obvestite banko.