Potrošniki se vse pogosteje odločajo za nakup vozila v tujini. Morda ker kupujejo točno določen model, iščejo najugodnejšo ceno ali zgolj zaradi večje izbire.

Prodajalci včasih za doplačilo ponujajo tudi dodatna jamstva. Potrošnik, ki se je za pomoč obrnil na Evropski potrošniški center, je kupil rabljeno vozilo v Nemčiji in ob nakupu doplačal še enoletno jamstvo za primer okvare na vozilu. Ko je ob okvari klimatske naprave od prodajalca zahteval povračilo stroškov popravila pri pooblaščenem serviserju, je izvedel, da jamstvo krije le 40 odstotkov vrednosti nadomestnih delov, preostalo pa mora kriti sam. Zapletlo pa se je tudi pri povračilu vrednosti. Potrošnik je namreč odpeljal vozilo na popravilo, ne da bi prodajalca predhodno obvestil o napaki. V takem primeru lahko prodajalec zavrne povračilo stroškov, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo.

Torej, če se na prvi pogled nakup vozila v tujini zdi preprost,  lahko v praksi naletimo na številne neznanke, opozarjajo v Evropskem potrošniškem centru. "Pred odločitvijo za tovrstni nakup se pojavljajo številna vprašanja, na primer kateri dokumenti so potrebni za registracijo vozila, ali so za pot domov potrebne tranzitne registrske tablice in zavarovanje, kje je treba plačati DDV, ali za vozilo velja zakonsko jamstvo, ali tudi doma velja tehnični pregled, ki je bil opravljen v drugi državi, kakšne so možnosti reševanja sporov s prodajalcem ali zapletov glede registracije …" so nanizali.

Ker odgovorov ni vedno lahko najti, je mreža Evropskih potrošniških centrov pripravila obsežno raziskavo, v kateri je med drugim preučevala najpogostejše težave ob nakupu vozila v tujini; nekatere se lahko pojavijo tudi pri domačih nakupih. Na podlagi rezultatov so pripravili smernice s praktičnimi nasveti za vsak korak postopka: od iskanja ponudbe, nakupa vozila do zaključka registracijskega postopka.

Pri nakupu je potrošnikom najpomembnejša cena, pogosto pa pozabijo na prodajalca. Ko gre za res ugodno ponudbo – morda celo predobro, da bi lahko bila resnična – predlagajo, naj najprej poiščejo čim več informacij o prodajalcu. "Preveriti je treba njegovo identiteto, sedež podjetja, kakovost informacij, ki so dostopne na njegovi spletni strani, in izkušnje drugih potrošnikov, saj lahko tovrstna poizvedba prihrani marsikatero nevšečnost ali celo denar. Goljufije pri čezmejni prodaji vozil namreč niso redkost," so poudarili v Evropskem potrošniškem centru.

Zadnje čase se srečujejo z navideznimi prodajami. "Tovrstne goljufije se zgodijo, ko se potrošnik zaradi oddaljenosti prodajalca ne odloči za ogled vozila. Celotna komunikacija z lažnim prodajalcem poteka po elektronski pošti. 'Prodajalec' za rezervacijo vozila zahteva predplačilo, potrošniku pa da na voljo zgolj eno plačilno sredstvo, in sicer bančno nakazilo – pri tovrstnih nakazilih je namreč možnost povračila zelo omejena. Izkušnje kažejo, da po prejetju celotne kupnine lažni prodajalec izgine, potrošnik pa ostane brez avta." Pri kakršnih koli nakupih prek spleta zato odsvetujejo bančna nakazila.

Potrošniki, ki vozilo iščejo na specializiranih spletnih platformah, morajo vedeti, da odgovornost za vsebino objavljenega oglasa nosi prodajalec vozila, saj upravljavec spletne strani največkrat zgolj omogoča objavo njegovega oglasa. Ker se pogodba sklepa med prodajalcem in kupcem, kupec morebitne zahtevke v zvezi z nakupom uveljavlja pri prodajalcu, so še poudarili.

O verodostojnosti prodajalca se lahko potrošniki prepričajo tudi, ko od njega zahtevajo podatke o vozilu: številko šasije, fotokopijo potrdila o lastništvu, podatek o stanju števca. "Prodajalcu, ki s podatki okleva ali jih površno poda, se je bolje izogniti." Pred nakupom je treba preveriti, da se vozilo prodaja z vsemi originalnimi dokumenti. "Zato naj potrošnik povpraša prodajalca o servisni knjigi, zgodovini vozila in ali so dostopna potrdila o registracijah. Naj ne privoli, da prodajalec dokumente pošlje naknadno." Za ugotovitev dejanske vrednosti vozila se je priporočljivo posvetovati s strokovnjakom, ki bo opravil tehnični pregled vozila. Cene za tovrstne preglede se v evropskih državah gibljejo med 15 in 350 evrov. Potrošnik lahko po dogovoru s prodajalcem odpelje vozilo na pregled tudi k pooblaščenemu serviserju.

Pogost problem so vozila, ki imajo na števcu prevoženih kilometrov prikazanih precej manj kilometrov od dejansko prevoženih. Zgodovina je pogosto zabrisana, zato je težko dokazati realno stanje kilometrov, še posebej če so prevrteni v vseh modulih, v katere se zapisujejo. Zato potrošnikom svetujejo, naj ne kupujejo vozil, katerih zgodovina ni znana oziroma katerih podatki vzbujajo dvome.

"Potrošniki naj pred podpisom pogodbo temeljito preberejo in preverijo, da ne vsebuje določil, da vozilo kupujejo kot podjetje ali pa da vozilo prodaja fizična oseba. Pozorni naj bodo tudi na določila 'videno-kupljeno'. S tovrstnimi določbami se želijo prodajalci izogniti odgovornosti za stvarne napake na vozilu, za katere v primeru rabljenega vozila v vseh državah Evropske unije odgovarjajo minimalno eno leto," so še pojasnili v Evropskem potrošniškem centru.