Novi hrvaški prometni minister Oleg Butković je takoj po prevzemu resorja zahteval izdelavo analize, ki bi pokazala vzdržnost ob morebitni uvedbi vinjet za avtoceste.

Po poročanju Večernjeg lista gre za sistem, ki bi se jim splačal, a na odločitev o morebitni spremembi cestninjenja bo treba še počakati. Če se bodo odločili za vinjete, je pričakovati avstrijski in slovenski model, kar pomeni, da bi bile vinjete namenjene zgolj osebnim avtomobilom, medtem ko bi tovornjakom cestnino zaračunavali po prevoženih kilometrih.

Najbolj znani hrvaški prometni strokovnjak in profesor na zagrebški prometni fakulteti Ivan Dadić je prepričan, da bi z vinjetami občutno zvišali prihodke od cestnin. Po njegovem mnenju 10-dnevna vinjeta ne bi smela biti dražja kot 15 evrov, mesečna kot 50 evrov, letna pa kot 150 evrov. Čez poletje pa naj bi najkrajšo vinjeto podražili za 25 odstotkov na 18,75 evra. V Sloveniji je letna vinjeta 110, mesečna 30, tedenska 15 evrov.

V neodvisnem cestarskem sindikatu nasprotujejo uvajanju vinjet, ker menijo, da novi model ne bo okrepil prihodkov avtocestnih podjetij. Ocenili so, da je treba izboljšati obstoječi sistem elektronskega zaračunavanja cestnin (ENC), ker je bolj sodoben. Zavedajo se tudi, da bi uvajanje vinjet pomenilo tudi odpoved za večino izmed približno 900 zaposlenih na cestninskih postajah.

Po ocenah direktorice sektorja za promet in povezave pri hrvaški gospodarski zbornici (HGK) Ljubice Herceg pa bi vinjete prinesle veliko koristi za javni avtocestni podjetji in tudi za uporabnike. Kot je dejala, bodo okrepile prihodke Haca in ARZ ter tudi avtocestni promet. Obenem bi razbremenile državne ceste in pospešile promet, skrajšale čas potovanja in gneče ob cestninskih postajah. Meni, da je treba rednim uporabnikom avtocest, državljanom in profesionalnim voznikom zagotoviti popuste, ki bi jih dodatno spodbujali na uporabo avtocest. Tudi predsednik združenja cestnega tovornega prometa pri HGK Darko Vukadinović je izpostavil, da so cestni prevozniki zainteresirani za uvedbo vinjet. Ocenjuje, da bi tako zvišali konkurenčnost hrvaških prevoznikov.

Na več kot 1000 kilometrih avtocest, za katere skrbita Hac in ARZ, bi vinjete lahko uveljavili takoj po morebitni odločitvi vlade, medtem ko je negotovo, ali bi spremembo cestninskega modela sprejela koncesionarja na avtocestah v Istri in na avtocesti Zagreb-Macelj, francoski Bouygues in avstrijski Strabag. S prestrukturiranjem cestnih podjetij in uvajanjem vinjet nameravajo rešiti dolgove hrvaških upravljavcev cest. Do leta 2020 bo treba plačati 5,2 milijarde evrov glavnice in obresti, zgolj letos je treba plačati približno milijardo evrov.