Pred letom dni so ameriške oblasti Volkswagen javno obtožile, da je na dizelske motorje namestil sporno programsko opremo za goljufanje na okoljskih testih. Izbruhnila je afera "dieselgate", ki je nemškega avtomobilskega giganta stala milijarde evrov in zamajala zaupanje tako v nemškega proizvajalca kot v širšo panogo.

V začetku lanskega septembra je Volkswagen za kulisami ameriški okoljski agenciji EPA priznal goljufanje na okoljskih testih. Dizelske motorje je opremil s programsko opremo, ki je zaznala fazo testiranja in znižala škodljive izpuste motorja. 18. septembra lani je EPA novico razkrila javnosti. S sporno programsko opremo je bilo opremljenih okoli 11 milijonov avtomobilov po vsem svetu.

Za nemški koncern se je začelo leto negotovosti, preiskav in milijardnih stroškov. V zgolj dveh dneh se je njegova delnica pocenila za 40 odstotkov; v zrak je izpuhtelo 30 milijard evrov tržne kapitalizacije. Danes je vrednost Volkswagna približno petino pod tisto pred septembrom lani.

V ZDA je koncern po izbruhu škandala dosegel poravnavo, v okviru katere bo za kazni in kompenzacije kupcem namenil 14,7 milijarde dolarjev (13,1 milijarde evrov). Pristal je tudi na odkup avtomobilov od voznikov, ki bi želeli. Še vedno mu na ameriškem trgu grozijo civilne tožbe in druge pravne posledice.

Drugače je v Evropi, kjer je zaenkrat predvideno le popravilo motorjev na način, da bodo vozila v skladu s pravili. Možnost izplačila kompenzacij ali odkupa spornih vozil na stari celini za Volkswagen ne pridejo v poštev, zaradi domnevne neenakopravne obravnave ameriških in evropskih strank pa so iz Bruslja in drugih evropskih prestolnic priletele že mnoge kritike.

V Sloveniji doslej vpoklicali dobro petino prizadetih avtomobilov

V Sloveniji je bilo po podatkih družbe Porsche Slovenija prizadetih 34.291 vozil. Gre za vozila znamk Audi, Seat, Škoda in Volkswagen z motorjem tipa EA 189. Vpoklici in servis so pri nas stekli marca. Kot so povedali v Porsche Slovenija, so bila doslej posredovana vabila na izvedbo servisnega ukrepa za okoli 22 odstotkov prizadetih vozil. Ukrep je bil izveden na 38,5 odstotka vpoklicanih vozil. Odziv voznikov sicer ocenjujejo kot dober, težav ne opažajo.

Dodajajo, da že v osnovi vsaki stranki ponudijo izvedbo servisnega ukrepa ob rednem servisnem obisku. Ker obisk ni nujno predviden za letos, to pomeni, da se bodo zavlekli tudi tehnični popravki, povezani z afero dieselgate. Izvedbo servisnega ukrepa sicer krije proizvajalec iz naslova garancij.

Celoten strošek do 35 milijard evrov

Analitiki menijo, da bi lahko afera Volkswagen v celoti stala do 35 milijard evrov, veliko škodo pa bo njegovemu poslovanju tudi v prihodnje povzročala negotovost. Nekateri sodni procesi se namreč lahko vlečejo še leta, zato bi lahko potencialni stroški nad koncernom viseli še celo desetletje.

Doslej je Volkswagen ustvaril 18 milijard evrov rezervacij, afera pa ga je lani potisnila v prvo celoletno izgubo v več kot 20 letih. Konec leta 2015 je pod črto beležil 1,58 milijarde evrov minusa. Ob podjetju naj bi sicer za škandal odgovarjali tudi posamezniki. Tožilstvo v nemškem Braunschweigu trenutno vodi preiskavo proti 30 posameznikom. Ali bodo vložene obtožnice, še ni jasno, odločitev bo predvidoma sprejeta šele prihodnje leto.

200 milijard evrov letnega prometa in 600.000 zaposlenih

Volkswagen se je skozi desetletja prebil na mesto največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca. Danes prodaja avtomobile 12 različnih znamk, od Seata in Škode do luksuznih Audija in Porscheja. Letno vknjiži več kot 200 milijard evrov prihodkov od prodaje in po vsem svetu zaposluje 600.000 ljudi.

Kriza je na eni strani močna zaušnica Volkswagnu, po mnenju nekaterih pa bi lahko spodbudila tudi njegov preporod. Koncern je tako že razkril novo strategijo, ki med drugim predvideva razvoj več deset novih električnih vozil v prihodnjih letih ter nove korake na področju storitev delitve avtomobila in vozil brez šoferja.

Goljufanje Volkswagna pa je vplivalo tudi na celotno avtomobilsko industrijo. Od septembra 2017 bodo tako avtomobili podvrženi testiranjem v laboratorijih in na cestah, kar bo terjalo razvoj novih, še učinkovitejših in čistejših motorjev. Strokovnjaki menijo, da bodo dodatni stroški dizelske motorje počasi začeli potiskati s cest, kar bo odprlo več prostora električnim vozilom.