Leta 2014 je bil na pobudo Mednarodne organizacije za kavo sprejet predlog, da bi vsako leto 1. oktobra praznovali mednarodni dan kave. Prvi je bil organiziran v okviru razstave Expo 2015 v Milanu.

V Mednarodno organizacijo za kavo je včlanjenih 77 držav in med njimi je tudi Slovenija. Pitje kave je namreč za nas pomemben del življenja, če ne celo ritual. V letu 2015 so bile po podatkih Eurostata največje porabnice kave severne države: Finska (12,2 kg/prebivalca), Švedska (10,1 kg/prebivalca) in Danska (6,9 kg/prebivalca).

Poraba kave se povečuje

V Sloveniji je bila v letu 2015 poraba kave (5,5 kg/prebivalca) enaka evropskemu povprečju.

V letu 2000 smo je porabili povprečno 3,1 kilograma na člana slovenskega gospodinjstva, leta 2012 pa povprečno 3,5 kilograma kave (prave ali nadomestkov). Poraba kave se torej pri nas povečuje. 

Koliko plačamo za kavo?

Slovenski statistični urad (Surs) poroča, da je bilo treba lani v trgovini za kilogram pražene mlete kave odšteti v povprečju 7,88 evra, kar je za 10 odstotkov več kot leta 2010, ko je bila cena za kilogram kave najnižja v zadnjem desetletju.

Povprečna cena skodelice kave v lokalu v zadnjih treh letih ostaja približno enaka, poroča Surs. Najcenejša je bila v letu 2003, ko smo za skodelico kave odšteli 0,71 evra ali 68 odstotkov manj kot leta 2016. 

Bi pili najdražjo? Potem pripravite 500 evrov

Najdražja kava na svetu je Kopi Luwak. Za skodelico te kave boste v povprečju odšteli od 30 do 100 evrov, za 500-gramski zavitek pa okrog 500 evrov.

Skodelica kave v lokalu pa je bila v 2015 najdražja na Nizozemskem, Finskem in v Nemčiji: v povprečju je bilo treba zanjo plačati več kot 2 evra.

Članice EU so največje uvoznice in porabnice kave na svetu. Katere države pa so največje pridelovalke?

Kavovec potrebuje za vzgojo posebne rastne pogoje, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. Zato se članice Unije uvrščamo med največje uvoznice in porabnice kave na svetu. Po podatkih Eurostata so bile lani največje pridelovalke kave Brazilija, Vietnam in Kolumbija. Iz teh treh držav so lani članice Unije uvozile vrednostno za 13,9 milijard evrov kave ali 62 odstotkov celotne količine uvoza surovih, tj. nepraženih kavnih zrn, od tega polovico iz Brazilije. 

Od dveh sort uvožene kave je bilo 64 odstotkov arabice (največ iz Brazilije) in 36 odstotkov robuste (največ iz Vietnama), poroča Surs. 

A države članice EU niso le glavne uvoznice, temveč tudi pomembne izvoznice kave: lani so izvozile za 7,6 milijard evrov kave in njenih proizvodov – največ v Rusijo, sledi Nizozemska, Francija, Ukrajina in ZDA. 

Vse več slovenskih podjetij se zanima za posel s kavo

Število podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo, prodajo ali pripravo kave, v Sloveniji narašča, navaja Surs.

S predelavo čaja in kave se je v letu 2015 po Statističnem poslovnem registru ukvarjalo 46 podjetij (14 več kot v letu 2010); na področju trgovine s kavo, čajem, kakavom in začimbami na debelo je v tem letu delovalo 69 podjetij; skodelico kave pa ste si v tem letu lahko v Sloveniji naročili v eni izmed 3.880 kavarn (to je skoraj 9 odstotkov kavarn več kot v letu 2010). 

Želite vedeti še več o kavi? 

Že od nedelje, 8. oktobra, lahko na POP TV spremljate drugo sezono oddaje Štartaj, Slovenija!

Med osmimi podjetniki, ki sodelujejo v tej podjetniški oddaji, je tudi Iconic Specialty Coffee.