Pa tukaj ne govorimo o ljubezni do mračne poezije, literature, glasbe ali filmov, ampak o izbiri kariere. Sicer je res, da pretirano dolge vrste ljudi, ki čakajo, da bi postali grobarji, delavci v krematoriju ali pa 'balzamerji' trupel, ne boste našli, a pretiranega pomanjkanja tovrstnih kadrov tudi ni čutiti.
Na drugi strani pa imamo poklice, kjer se ljudje ne le srečujejo z mrtvimi, ampak med opravljanjem dela pogosto hodijo po tanki liniji med življenjem in smrtjo. Predstavljamo vam deset poklicev, kjer se boste, če jih izberete za svojo kariero, dnevno soočali s smrtjo. In naj dodamo, da se nobeden izmed naslednjih poklicev nikoli ali pa le izjemoma uvršča na seznam najbolje plačanih poklicev na svetu.

Balzamiranje in priprava trupel. V prvem primeru boste telesne tekočine nadomestili s kemikalijami ter tako poskrbeli, da truplo ne bo razpadlo. V drugem pa bo vaša naloga predvsem pripraviti truplo tako, da bo pogled nanj za žalujoče znosen. To še posebej velja v primeru nesreč ali kaznivih dejanj, kjer bo truplo na vašo mizo prišlo v precej žalostnem stanju.

Arheolog. Srečanje s smrtjo pri tem poklicu sicer ni nujno, razen če se boste specializirali za mumije, stara grobišča ali načine pokopavanja v preteklosti. Če se boste s trupli že srečali, pa bodo ta zavidljive starosti. Med doslej najzanimivejše primerke, s katerimi so se srečali arheologi, gotovo spada „ledeni Ötzi“. Izkopali so ga leta 1991 na ledeniku Similaun. Zanimivo je, da je kmalu po odkritju umrlo kar pet ljudi, ki so bili v stiku z ledenim človekom iz kamene dobe, kar je sprožilo številna ugibanja, ali se morda zamrznjena mumija maščuje, ker so po 53 stoletjih zmotili njen mir.

Negovalec v negovalni bolnišnici. Naj gre za delo s starejšimi ali z umirajočimi zaradi hudih bolezni – smrt je tukaj na dnevnem redu. Še bolj kot smrt pa je za marsikoga težko konstantno soočanje z obupanimi svojci, ki tudi od osebja pričakujejo vsaj kanček tolažbe. Kot delavec v negovalni bolnišnici je prav mogoče, da se boste znašli tudi v vlogi svetovalca svojcem umirajočega.

Pogrebnik ali zaposlen v pogrebnem zavodu. Delo pogrebnika je obširno in vključuje organizacijo pogreba (naročanje krste, rezervacija cerkve, mrliške vežice …), birokratske zadeve pri organizaciji pogreba, vodenje evidenc, svetovanje svojcem ... Čeprav „pogrebništva“ v Sloveniji ne morete študirati, pa za to obstajajo izobraževanja v tujini. Tam vas bodo poleg priprave trupla poučili tudi o zgodovini pogrebnih praks in vas oborožili z znanjem psihologije, ki vam bo pomagalo pri srečevanju z žalujočimi.

Mrliški oglednik. Predvsem ugotavlja znake in vzroke smrti pri umrlih zunaj bolnišnic, je med tistimi, ki jih pokličejo na prizorišča umorov. Še nekoliko pomembnejšo nalogo pa ima sodni izvedenec medicinske stroke, ki opravlja avtopsije umrlih ob nesrečah, zastrupitvah, kriminalnih dejanjih ali v primeru nesreč in kaznivih dejanj. Njegova naloga je tudi določanje identitete in časa smrti umrlega. Svoje ugotovitve posreduje sodišču, kjer pogosto nastopa tudi kot izvedenska priča.

Kriminalist. Poklic, ki je popolnoma fasciniral ustvarjalce najrazličnejših televizijskih serij in filmov. Naloga je jasna: s pomočjo strokovnjakov, prič in kolegov policistov najti osumljenca in dovolj dokazov, da se bo ta po sojenju na sodišču, znašel za zapahi. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so morilci v nekaterih primerih za svojo naslednjo žrtev izbrali kar kriminaliste, ki so bili zadolženi za njihov primer.

Zaposlen v krematoriju. Posebne spretnosti za delo z ljudmi niso potrebne, saj bodo vaše stranke mrtve, vi pa jih boste spremenili v kupček pepela, ga pospravili v za to namenjeno posodo in jo pripravili za svojce. Vaša naloga bo tudi skrb za brezhibno delovanje in čistočo krematorija.

Forenzični psiholog. Delo za vse, ki želijo svoj delovni čas preživeti v „glavah“ morilcev. Vaša naloga bo razumeti zbrane dokaze, okoliščine in znane podatke ter razmisliti o vzrokih in naslednjih korakih storilca. Tudi ta služba je povsem zasvojila Hollywood, zato nadaljevank in filmov na to temo ne manjka, pravi forenzični psihologi pa trdijo, da je njihovo delo v resnici mnogo manj razburljivo.

Forenzik. Ta preiskuje sledi, ki so v kakršni koli zvezi s
kaznivimi dejanji, množičnimi nesrečami, prometnimi nesrečami in podobnim. Preiskuje sledi DNK ter vse vrste bioloških sledi (lasje, tkiva, slina, kri …), različne dokumente, sledi, povezane z mamili in drogo ter ostalimi kemičnimi sredstvi in spojinami, sledi, povezane z eksplozivnimi telesi, različnimi vlakni ter prstnimi odtisi in še marsikaj bi se našlo med delovnimi nalogami tovrstnega strokovnjaka.