V ZDA so zaradi izbruha novega koronavirusa zaprli kar nekaj obratov za predelavo mesa. Nekateri so svoja vrata zaprli zaradi obolelih zaposlenih, spet drugi zato, ker niso mogli omogočiti varnega dela, pri katerem bi upoštevali priporočila za preprečitev širjenja virusa. 

Ene izmed največjih tovarn, kot so JBS USA, Cargill, Tyson Foods in Smithfield Foods, so na področju ZDA zaprle okoli 20 odstotkov obratov, saj so ti postali žarišče prenosa virusa med delavci. Posledično so imeli živinorejci preveč živine, ki je niso mogli prodati, zato so jo nekaj časa tudi podarjali zastonj. 

Večje oskrbovalne verige sicer še naprej delajo, a s številnimi izpadi. Živinorejci so skoraj že obupali, saj so na zakol pošiljali govedo, prašiče in perutnino, odkupa pa ni bilo. Posledično je meso propadalo, številni pa so se, kot že rečeno, odločili, da meso, mleko in živo živino podarijo. Določen delež živil je končal tudi na odpadih. Beležili so hude izpade dohodkov. Po nekaterih analizah naj bi živinorejci v ZDA ostali brez okoli 5 milijard dolarjev, kar je okoli 4,6 milijarde evrov. Zanimivo pa je, da so živinorejci opozarjali, da ni odkupa, trgovine pa so dvigovale cene mesa in drugih produktov. 

A stvari so se hitro obrnile. Ker so bile v trgovinah cene mesa višje, vse več ljudi pa v finančni stiski, so se mnogi potrošniki odločili, da bodo meso kupovali pri manjših mesarjih, klavnicah in obratih, poroča spletna stran Business Insider. Tako so preskočili kar nekaj členov v dobavni verigi. 

Jacob Wingebach je pred šestimi leti podal odpoved z varnega delovnega mesta in se odločil za nove karierne izzive. Kupil je manjši obrat za predelavo mesa. Povezal se je z lokalnimi živinorejci, posel je bil sicer stalen, a skromen. 

Zdaj, ko so veliki obrati postali žarišče novega koronavirusa, pa je njegov posel začel strmo rasti. Lahko bi delal 24 ur na dan, vsak dan v tednu – kličejo živinorejci, ki nimajo kam z živino, kličejo ga tisti, ki potrebujejo prostore za predelavo meso, ter na koncu koncev kličejo tudi potrošniki. 

Trevor Butterfield je živinorejec, ki je iskal rešitev, saj ni imel kam z živino in mesom. Tudi on je med tistimi, ki se je povezal z manjšimi obrati, ki so lažje izvajali ukrepe za zajezitev epidemije – manj zaposlenih, ni prenatrpanosti, hitrejši odzivni čas ... Meso in druge izdelke pa tudi sam ponuja potrošnikom. 

Kupci so se v času pandemije usmerili k manjšim ponudnikom, saj so ti cenejši, kakovostnejši, uživajo pa tudi veliko več zaupanja med strankami. Butterfield pravi, da stranka lahko vidi, od kod pride njena hrana in kdo jo je pripravil. Tako se odločajo tudi za nakupe večjih količin živil. Je pa pri tej odločitvi, da bodo kupovali pri lokalnih in manjših ponudnikih, pomemben še en faktor. Potrošniki želijo pomagati lokalnim živinorejcem, saj vedo, v kakšni situaciji so se ti znašli. Ob tem pa je veliko tudi takšnih, ki se želijo izogniti obiskov v prenatrpanih trgovinah. 

Odpirajo celo nova delovna mesta

Wingebach je na primer za omenjeno spletno stran povedal, da je v času epidemije v ZDA zaposlil štiri nove delavce. Potrebe po dodatni delovni sili rastejo vsak dan. Zagotovljenega posla in naročil imajo do konca leta. Lahko bi ga imeli še več, še v naslednje leto, a so previdni. Težava je namreč ta, da na trgu dela ni veliko izučenih mesarjev, ki bi lahko opravljali delo. Je pa zdaj veliko zanimanja za ta delovna mesta. Eden izmed lastnikov manjšega obrata za predelavo mesa je na Facebooku objavil oglas, da išče kvalificirane delavce. Pred meseci ne bi bilo nikakršnega zanimanja, zdaj pa je imela objava v roku enega tedna 6000 delitev.