Z vložitvijo ustavne obtožbe se v ameriškem senatu lahko začne sojenje proti nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, a so se demokrati in republikanci dogovorili, da začetek sojenja preložijo na 8. februar. Edina sankcija pri ustavni obtožbi predsednika je možna odstavitev s položaja, a Trumpu se je mandat tako ali tako iztekel. 

Je torej ustavna obtožba sploh smiselna? Demokrati so prepričani, da je. V primeru obsodbe bo lahko senat Trumpu namreč s posebnim glasovanjem prepovedal, da kdaj koli znova kandidira za predsedniški ali druge politične položaje.

Eden od razlogov, zakaj demokrati vztrajajo pri ustavni obtožbi zdaj že nekdanjega predsednika, pa je tudi ta, da bi s tem Trump izgubil finančna nadomestila in druge privilegije, ki pripadajo nekdanjim ameriškim predsednikom. 

Kaj vse prejemajo nekdanji predsedniki ZDA in kaj lahko Trump izgubi?

Poglejmo torej, kaj pripada ameriškemu predsedniku, ko zaključi z mandatom. Po ameriški zakonodaji so nekdanji ameriški predsedniki upravičeni do svoje pisarne in osebja, pokojnine in do milijona dolarjev (821.800 evrov) na leto za varovanje in potne stroške. Poleg tega pa so nekdanji predsedniki upravičeni do doživljenjske zaščite tajne službe. Vse to pa je seveda financirano iz davkoplačevalskega denarja. 

Trumpu, ki je bil upravičen do okoli 400.000 dolarjev (328.700 evrov) letne plače, po zakonu pripada predsedniška pokojnina v višini okoli 219.000 dolarjev (približno 180.000 evrov) na leto, ki bi jo prejemal do konca življenja. 

Vsem nekdanjim predsednikom se iz ameriškega proračuna krijejo tudi stroški pisarne in pisarniškega osebja. Nekdanji predsedniki si lahko sedež pisarne izberejo sami, vendar pa mora ta biti znotraj ZDA. Po poročanju medija Roll Call so v lanskem letu stroški za pisarne nekdanjih štirih še živečih ameriških predsednikov znašali kar 3,9 milijona ameriških dolarjev (3,21 milijona evrov). 

V letu 2019 so stroški za pisarno Baracka Obame znašali 542.000 dolarjev (445.400 evrov), stroški pisarne Georgea W. Busha 500.000 dolarjev (410.900 evrov) in stroški pisarne Billa Clintona 513.000 dolarjev (421.580 evrov). 

Trump si bo po pisanju Roll Call pisarno najbrž izbral kar na lastnem letoviškem domu v Mar-a-Lagu na Floridi. S tem pa bi zaslužil dvojno, saj bi stroške za pisarno, ki je tako ali tako v njegovi lasti, krili davkoplačevalci. Denar bi torej romal neposredno v njegov žep. 

Doživljenjska zaščita tajne službe pripada tudi nekdanji prvi dami Melanii Trump, vendar le dokler je njegova soproga. Če se loči ali po Trumpovi smrti znova poroči, ta zaščita avtomatsko preneha. Zakon določa tudi, da vdovi nekdanjega predsednika pripada približno 20.000 dolarjev (16.400 evrov) letnega nadomestila od dneva predsednikove smrti. Če bi Melania želela obdržati to nadomestilo, se v primeru Trumpove smrti ne bi smela znova poročiti do svojega 60. leta starosti.

Tudi predsednikov sin Barron Trump je upravičen do zaščite tajne službe vse do svojega 16. leta starosti. Ameriški mediji pa poročajo, da so zaščito tajne službe za pol leta podaljšali tudi ostalim štirim Trumpovim otrokom, njihovim soprogom in nekaterim tesnim sodelavcem. To je sicer nenavadno, saj po navadi zaščita pripada le predsednikovim mladoletnim otrokom. 

Vse to bi lahko Trumpu odvzeli, če bo v senatu obsojen zaradi podžiganja napada na Kapitol, ki se je zgodil 6. januarja, in če bodo to izglasovali senatorji. Vendar pa nekateri pravniki menijo, da bi mu te finančne privilegije lahko odvzeli le, če bi ga odstavili še v času njegovega mandata. 

Kakšno plačo prejema Pahor?

Stroški predsedniškega urada pri nas so lani znašali 2,5 milijona evrov. Aktualni predsednik republike Borut Pahor prejema plačo v višini 65. plačnega razreda. Vrednost tega plačnega razreda ta hip znaša 5419,54 evrov bruto na mesec. Okvirno je to nekaj več kot 3100 evrov neto brez stroškov malice, prevoza in drugih dodatkov. "Predsednik republike poleg plače prejema le še dodatek za delovno dobo, drugih dodatkov k plači ne prejema," so za Cekin.si pojasnili v Uradu predsednika Republike Slovenije (UPRS), kjer so poudarili tudi, da se je Pahor ob nastopu funkcije odpovedal tudi izplačevanju dnevnic za službene poti. 

"Prav tako se je takoj na začetku prvega mandata v prid racionalnejši porabi sredstev Urada predsednika odrekel uporabi protokolarnega objekta na Brdu – Brunarici," so še izpostavili. 

Po zakonu ima tudi zakonec predsednika republike pravico do mesečnega nadomestila za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti, in sicer v višini 15 odstotkov plače predsednika republike. Zakonec predsednika republike, ki je v delovnem razmerju, pa ima tudi pravico do plačane odsotnosti z dela za čas, ko opravlja protokolarne in druge obveznosti. "V tem času ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejel za delo na svojem delovnem mestu. Zakonec predsednika republike, ki je v delovnem razmerju, lahko za čas trajanja mandata predsednika republike prekine delovno razmerje, pri čemer mu pravice iz delovnega razmerja mirujejo. V tem času ima pravico do mesečnega prejemka v višini 20 odstotkov plače predsednika republike, ta čas pa se mu tudi šteje v delovno in zavarovalno dobo po predpisih o delovnih razmerjih in o socialnem zavarovanju," so pojasnili na uradu. 

Seveda položaj in pravice zakonca predsednika republike po tem zakonu veljajo tudi za osebo, ki s predsednikom republike živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi.

"Gospa Tanja Pečar, zunajzakonska partnerica predsednika republike Boruta Pahorja, se je z izjavo odpovedala vsem proračunskim izdatkom, ki ji po zakonu pripadajo," so poudarili na uradu. Za mesec januar bi ji tako, glede na Pahorjevo bruto plačo, pripadalo 898,78 evra. Od leta 2013 do vključno decembra 2020 pa bi bil ta znesek približno 83.549 evra. Pečarjeva se je prav tako odpovedala pravici do plačane odsotnosti z dela za čas, ko opravlja protokolarne in druge obveznosti prve dame. Če bi uveljavljala pravico do zamrznitve delovnega razmerja, pa bi v tem času imela pravico do mesečnega prejemka v višini 20 odstotkov plače predsednika republike. To bi denimo za mesec januar zneslo 1198 evra. V obdobju od leta 2013 do vključno decembra 2020 pa bi bil ta znesek približno 111.399 evrov. 

"Na račun odpovedi možnim nadomestilom gospe Tanje Pečar prihranek od leta 2013 do danes tako znaša 194.948,36 evrov," so preračunali v UPRS. 

Kaj pripada nekdanjim predsednikom Slovenije?

Pravice predsednika republike po prenehanju funkcije so urejene v Zakonu o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike (ZZPOFPR). Ta med drugim veleva, da ima predsednik republike po prenehanju funkcije pravico do naziva bivši predsednik republike in pravico do udeležbe na državnih svečanostih v skladu s protokolarnimi pravili.

Nadomestilo plače:

Nekdanji predsednik je upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je še opravljal funkcijo predsednika republike. A to nadomestilo lahko prejema največ eno leto od prenehanja funkcije, pa še to le, če iz objektivnih razlogov ne more opravljati prejšnjega dela ali dobiti ustrezne zaposlitve ter ne izpolnjuje minimalnih pogojev za starostno upokojitev. "Ta pravica se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, vendar najdlje še za eno leto. Čas prejemanja nadomestila plače se predsedniku republike, ki mu je prenehala funkcija, šteje v pokojninsko dobo. V tem času je socialno zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine," so pojasnili na uradu. 

Pisarna:

Predsednik republike ima eno leto po prenehanju funkcije pravico do pisarniškega prostora, svetovalca in delavca, ki opravlja administrativne in tehnične naloge. Poleg tega ima pravico tudi do uporabe službenega vozila z voznikom, vendar največ eno leto. Pravico do uporabe službenega vozila z voznikom ima le v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja kot predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija.

Varovanje:

Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima pravico do policijskega varovanja eno leto po prenehanju opravljanja funkcije. Če obstajajo razlogi za podaljšanje, lahko policija v soglasju s predsednikom republike, ki mu je prenehala funkcija, varovanje podaljša. 

Diplomacija:

Nekdanji predsednik republike ima pravico do diplomatskega potnega lista. V zvezi z dejavnostmi, ki jih opravlja kot bivši predsednik republike doma ali v tujini, ima tudi pravico do varovanja, pomoči in storitev protokola ali predstavništev Republike Slovenije v tujini.

Prva dama: 

Po koncu mandata predsednika republike zakoncu ali partnerju predsednika republike, ki mu je prenehala funkcija, ne pripada nobeno nadomestilo.

Nekdanji predsedniki so imeli do konca leta 2012 precej več pravic in ugodnosti, a jih je na predlog tedanje vlade, ki jo je vodil Janez Janša, državni zbor s spremembo zakona oklestil. Med drugim so pravico do pisarniškega prostora, svetovalca in uporabe službenega vozila skrajšali s petih let na eno. Črtali pa so tudi ureditev, po kateri je bil nekdanji predsednik, če se ne zaposli, tudi kasneje (do upokojitve) upravičen do nadomestila v višini 80 odstotkov plače predsednika. Če pa se je zaposlil ali upokojil, pa je lahko prejemal razliko med plačo oziroma pokojnino in 80 odstotki plače predsednika republike.

Koliko prejema Kučan in koliko sta prejemala Türk in Drnovšek?

Prvi slovenski predsednik Milan Kučan, ki se mu je drugi mandat iztekel leta 2002, se je upokojil leta 2004. Od takrat mu ob njegovi redno prisluženi pokojnini v skladu z Zakonom o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike pripada tudi mesečni prejemek v višini razlike med 80 odstotkov plače predsednika republike in njegovo pokojnino. Po podatkih Urada predsednika je zadnji izplačani mesečni prejemek 5. januarja 2021 znašal 1701,78 evra bruto. Skupno je konec 2019 njegova pokojnina znašala okoli 3235 evrov neto. 

Nekdanji predsednik republike dr. Danilo Türk v skladu z ZZPOFPR ne prejema mesečnega prejemka, kot ga prejema Kučan. "Prejemal je le nadomestilo plače po prenehanju funkcije v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal funkcijo predsednika republike, vendar le eno leto od prenehanja funkcije. Višina tako določenega nadomestila je za mesec november 2013 znašala 4628,44 evra bruto," so nam pojasnili na uradu. 

Zaradi spremembe zakonodaje iz leta 2012 Türk za razliko od njegovega predhodnika ni upravičen do izplačila morebitne razlike pri plači oziroma pokojnini. Enako bo po izteku mandata veljalo za aktualnega predsednika Pahorja.

Nekdanjemu predsedniku dr. Janezu Drnovšku se je mandat iztekel 23. decembra 2007. Natanko dva meseca pozneje je umrl. V tem času je sicer prejel dve nadomestili plače v višini plače predsednika republike. Ta pravica bi mu sicer pripadala eno leto. Kakšen je bil ta znesek, nam sicer na uradu za predsednika niso sporočili, a se je gibal okoli 4300 evrov bruto.

V Uradu predsednika so nam posredovali tudi podatke stroškov pisarne bivšega predsednika republike od leta 2003, ko smo prvič dobili bivšega predsednika. Ob tem so pojasnili: "Navedeni stroški pisarne bivšega predsednika republike za leta, ko pisarna sicer ne deluje, predstavljajo mesečni prejemek bivšega predsednika v višini razlike med 80 % plače predsednika republike in pokojnino bivšega predsednika republike." Pri tem gre za prejemek k pokojnini nekdanjega predsednika Kučana.