Zagovorniki trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA pravijo, da je nujen. Da je treba odstraniti trgovinske ovire, da se pogajata enakovredna partnerja, da (neutemeljen) strah izvira iz nepoznavanja. Napovedujejo nova delovna mesta, večjo konkurenčnost za proizvajalce, boljše pogoje predvsem za mikro in mala podjetja.

Nasprotnike moti netransparentnost pogajanj. Opozarjajo na nevarnost poslabšanja evropskih standardov, možnost izgube delovnih mest, vpliv na okolje. Prepričani so, da je cilj le dobiček, skrbi jih zaradi delavskih in človekovih pravic, pesticidov, vpliva korporacij na življenje malega človeka. Opozarjajo, da bi morale biti vrednote nad ekonomiko.

Zaradi tajnosti pogajanj je vsebina slabo poznana tako strokovni kot splošni javnosti in ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley vidi razlog za nezaupanje na obeh straneh zaradi napačnih predstav, kaj TTIP sploh je. A zaskrbljenost je po njegovem mnenju "prenapihnjena. V ZDA želimo sporazum, ki bo koristil vsem." Med cilji ZDA je navedel zmanjšanje necarinskih in carinskih ovir ter večjo varnost državljanov na številnih področjih, od hrane do okolja. Skrbi, da bodo vsiljevali ameriško hrano, so po njegovih besedah odveč. "Ne bomo vas spremljali po ulici z vilicami polnimi gensko spremenjene hrane. Potrošniku želimo le dati izbiro."

A evropski varnostni standardi so višji od ameriških, zato je bojazen, da se bodo znižali standardi v Evropi. Po besedah nasprotnika Andreja Gnezde iz nevladne organizacije Umanotera praksa že kaže, da sporazum posegel v standarde, čeprav nas Evropska komisija prepričuje v nasprotno. Izpostavil je na hormone, ki naj bi povzročali raka, ki jih lahko uporabljajo ameriški živinorejci.

"Ve se, kje je črta, kjer Evropa ne bi smela popustiti - GSO in uporaba hormonov in drugih snovi, ki v Evropski uniji zdaj niso dovoljeni," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša. V ZDA za razliko Evropske unije ni treba označiti GSO, v Evropi so višji standardi preverjanja kakovosti in ustreznosti hrane. Po njenem mnenju evropski potrošnik ne bo sprejel nižjih standardov, ki lahko vplivajo tudi na nelojalno konkurenco do evropskih proizvajalcev. Opozorila je na hormone v mesu, na kloniranje živali v prehrambene namene, na standarde za dobrobit živali.

Evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) je izpostavil, da bo Slovenija glede na več raziskav poraženka TTIP, tudi zaradi izgube delovnih mest. Stališče vlade je, da bo TTIP slovenskim podjetjem olajšal dostop do ameriškega trga in koristil izvozno naravnanemu slovenskemu gospodarstvu. "Študija je pokazala, da velikih učinkov na slovensko gospodarstvo od sporazuma ne bo," pa je dejal soavtor študije o učinkih TTIP na slovensko gospodarstvo Črt Kostrevc.

Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS) v sporazumu vidi veliko priložnost za mala in srednja podjetja, ki bodo imela dovolj inovativnosti in poguma, pri čemer je omenil podjetji Akrapovič in Pipistrel. Poziva k ekološkem kmetijstvu, pri čemer pa je treba paziti, da potem cena tovrstnih izdelkov ne bo previsoka za evropske potrošnike.

Zagovorniki trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA obljubljajo več kot 400 evrov letnega prihranka za štiričlansko družino. Dvomljivci pravijo, da izračuni ne držijo. "Tako kot je pri segedinu vprašanje, kdo kaj dobi dobi, povprečje je pa segedin," je ponazorila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, Breda Kutin. Med Slovenci je TTIP večinoma slabo poznan, sicer pa so mu načeloma nenaklonjeni. Bojijo se tožb korporacij proti državi, če jim bodo po njihovem mnenju onemogočale zaslužek, slabše kakovosti za več denarja. Nekateri se sprašujejo, zakaj se raje ne obrnemo k Rusiji ali Kitajski.

Pogajanja potekajo, nismo niti blizu konca. Najbolj pereče teme ostajajo hrana in kmetijstvo, farmacija, avtomobilska industrija. Bomo vzeli od obeh najboljše? Bodo slovenska podjetja pripravljena ali bodo obupala, češ da je ameriški trg preveč oddaljen, nedosegljiv? Bodo imela dovolj poguma? Ker je sporazum ovit v tančico skrivnosti, še vedno ne vemo, kaj nas čaka.