Na naši spletni strani smo že večkrat poročali, da se župani mest po svetu odločajo za skrajne ukrepe, da bi le pritegnili nove prebivalce in s tem preprečili propad naselij. Spomnimo na primer Japonske, a tudi v Evropi so podobne razmere. 

Zdaj smo na hrvaški spletni strani Punkufer.hr zasledili objavo, da se bodo za podoben ukrep odločili v hrvaškem mestu Vrbovsko. Razpis naj bi objavili kmalu, gre pa za poskus reševanja naselja, da se ne bi spremenilo v mesto duhov. Mladi so odšli, starejši umirajo, nepremičnine samevajo in propadajo. Zato so se občinske oblasti odločile, da nekaj storijo. 

Župan mesta Vrbovsko Dražen Mufić je že lani dejal, da pripravljajo projekt, s katerim želijo privabiti mlade družine, ki bi živele v mestu. Zdaj je podžupanja potrdila, da bodo razpis kmalu tudi uradno objavili. Zbrali bodo prijave, nato pa bodo izbrali pet družin iz občine, tri iz preostalih delov Hrvaške ter še dve, ki bi na območju občine zagnali turistično dejavnost. Ker je okolica prečudovita, saj mesto leži v Gorskem kotarju, se ni bati, da ne bo turistov. 

Kaj ponuja občina?

Po še neuradnih podatkih naj bi občina ponujala od 50.000 do 100.000 hrvaških kun (od 6.700 do 13.500 evrov). S tem denarjem bo morala družina obnoviti in urediti nepremičnino. Na razpis se lahko prijavijo hrvaške mlade družine, ki že živijo v občini, a razmišljajo, da se preselijo drugam, in tudi družinam, ki v tej občini vidijo svojo prihodnost. Delovnih mest naj bi bilo dovolj, občina pa si resnično želi, da bi skupaj razvijali turistično dejavnost. Izbrane družine bodo morale v Vrbovskem ostati najmanj 10 let. Če se bo družina iz mesta izselila prej, bo morala vrniti denar. Občina je napovedala, da bo redno preverjala dejansko stanje na terenu, tako da zlorabe ne bodo mogoče. 

Al Jazeera Balkans je lanskega septembra poročala, da v mestu trenutno živi 5.000 prebivalcev, pred desetimi leti pa jih je bilo več kot 6.000. Še posebej mlajši v mestu niso več želeli ostati, tako da je omenjeni medij takrat poročal, da si v mestu še posebej želijo mladih z otroki. Posnetki kažejo idilično okolico, s prijaznimi prebivalci. V mestu je tudi veliko že takih, ki so se odločili za življenje v naravi. Med njimi je Nikolina Osojnički, ki pravi, da je v Vrbovsko prišla z majhnimi otroki. Za te je bilo odraščanje v čudoviti naravi velika prednost. 

Kako je v Sloveniji?

V Sloveniji je po podatkih Sursa z začetka leta 2018 natančno 6035 naselij, pri čemer je 57 od teh trenutno nenaseljenih, od tega kar 17 v občini Kočevje. Največje naselje je sicer Ljubljana, ki meri 163,8 kvadratnega kilometra, v njej pa je na začetku leta živelo 280.940 prebivalcev oziroma 1716 na kvadratni kilometer.

Najmanjše in najgosteje naseljeno naselje je po podatkih Sursa Kerinov Grm v občini Krško. V njem na 0,04 kvadratnega kilometra prebiva kar 234 prebivalcev. Če bi bil tako gosto naseljen en kvadratni kilometer, bi na njem živelo 5866 prebivalcev.

Če bi vse prebivalce Slovenije enakomerno porazdelili po vseh 6035 naseljih, bi v vsakem izmed njih živelo 342 prebivalcev, to pa pomeni, da bi na kvadratnem kilometru živela povprečno 102 prebivalca. V vsakem naselju bi se v povprečju lahko sprehodili po dveh ulicah, na vsaki hišni številki pa bi v povprečju živelo 3,7 prebivalca.

Slovenska naselja sicer skupaj štejejo 10.131 ulic, nekatera med njimi pa kljub majhnosti nosijo imena nekaterih svetovnih metropol. V Sloveniji tako med drugim obstajajo Rim, Dunaj in Jeruzalem.

Na začetku leta 2018 je bilo med temi po podatkih Sursa najmanjše po številu prebivalcev naselje Rim v občini Črnomelj, kjer živi le 23 ljudi, medtem ko jih v istoimenski italijanski prestolnici živi skoraj 2,8 milijona. V slovenskem naselju Dunaj v občini Krško živi 30 prebivalcev, v Jeruzalemu v občini Ljutomer pa 31.