Zemeljski plin je nizkoogljično gorivo
Zemeljski plin je fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, saj kotel z visokim izkoristkom na zemeljski plin izpušča za 50 % manj emisij CO2 od kotla na kurilno olje. Pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter bistveno manj drugih emisij kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in lesni biomasi. Prav zato se zemeljski plin uvršča med nizkoogljična goriva. Poleg tega prenos in distribucija zemeljskega plina potekata nevidno in neslišno po plinovodnih ceveh. Le-te so skrite pod zemeljsko površino in ne obremenjujejo naravnega okolja.

Cenovno ugoden vir energije
Stroški ogrevanja na zemeljski plin so nižji od ostalih oblik energentov. Študija Fakultete za strojništvo namreč kaže, da se po namestitvi kotla na zemeljski plin doseže precejšnje prihranke. Za energijsko hišo razreda E (potratnejša hiša velikosti 180 m2) prihranki v 20 letih delovanja novega sistema znašajo kar 14.000 evrov. V primerjavi z ostalimi energenti je pri zemeljskem plinu najugodnejša tudi začetna investicija. "Vgradnja kotla na zemeljski plin stane od 3.000 evrov dalje, investicija pa se povrne v štirih letih. To je hitreje kot pri uporabi toplotne črpalke ali kotla na kurilno olje," poudarja Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Cene zemeljskega plina so se v zadnjem obdobju močno znižale. "Gospodinjstvo lahko kubični meter plina kupi že za 60 centov ali manj z vsemi dajatvami in davki," dodaja Odar. Prav cena je eden glavnih razlogov, zakaj število uporabnikov zemeljskega plina pri nas iz leta v leto narašča. Danes jih je že prek 133.000. Glede na razvejanost plinskega omrežja v Sloveniji pa je hiter in enostaven tudi priklop. Vredno razmisleka.

Naročnik oglasa je GIZ DZP.