Nekaj podobnega je bilo sicer tudi doslej že mogoče tudi v Sloveniji, vendar je bil postopek odobritve zdravljenja v tujini dolg, zamuden in pogosto neuspešen, kar je na lastni koži čutil marsikateri pacient. Le peščica je nato denar za hitrejše ali učinkovitejše zdravljenje, uspela zbrati sama. Zdaj bi naj to področje uredila EU. Direktiva sicer potrebuje še zadnji blagoslov, a po dveh uspešno opravljenih branjih, bi naj bilo to le še gola formalnost. V praksi bi se naj direktivo začelo uporabljati najkasneje spomladi leta 2013."To je velik dosežek za evropsko zdravstvo," je prepričan evropski komisar za to področje John Dalli. 'Nekatere redke bolezni v mnogih državah niti ne prepoznajo, ker se z njimi srečajo le izjemoma, pa tudi - večje države imajo na razpolago znanje in opremo, ki je večje nimajo.' Vendar pa niso vsi navdušeni nad končno verzijo direktive, poroča Observer.

Ta bi naj bi v nekaterih delih besedila dopuščala preveč svobode v interpretaciji. Tako bi bilo mogoče, da nacionalne zdravstvene blagajne zavrnejo operacijo srca v tujini, če bodo našle zdravnika, ki bo presodil, da lahko potovanje kakor koli ogroža zdravje pacienta. Zdravljenje bodo lahko tudi zavrnili, če ima pacientova izbrana zdravstvena ustanova v tujini, po mnenju domačih strokovnjakov, preveliko število infekcij pri pacientih. Dovoljenje domače zdravstvene blagajne za hospitalizacijo v tujini, bo pacient potreboval, če bo ta trajala več kot 24 ur.

Nasprotniki ali pa vsaj kritiki direktive pa trdijo, da je direktiva le voda na mlin bogatim, saj si revni nikakor ne bodo mogli privoščiti plačila zdravljenja v tujini in potem čakati, da jim domač zdravstven sistem povrne stroške.

'Zdravje ni dobrina s katero bi naj trgovali! Nova direktiva pa bo povzročila tudi to, da bodo zavarovalnice paciente same pošiljale na cenejša zdravljenja v tujino. Toda pacienti, še posebej, če govorimo o najtežje bolnih, potrebujejo nego v domačem okolju, kjer jih lahko svojci obiščejo in kjer zdravniki in drugo medicinsko osebje govori njihov jezik!" je prepričana nizozemska evropska poslanka iz vrst evropskih socialistov Kartika Liotard.

Logična posledica zakona bo tudi zdravstveni turizem. Še najbolj zaskrbljujoč je pomislek, da bodo pacienti iz bogatejših držav hodili v revnejše, kjer bodo uvrščeni čisto na vrh čakalnih list, domače prebivalstvo pa bo zaman čakalo na zdravstveno oskrbo.

Oglašajo pa se tudi farmacevti, ki jih skrbi predpisovanje zdravil, ki jih pacienti nato v domačih lekarnah ne bodo več mogli dobiti in vprašanje, kdo bo odgovoren za predpisovanje nadomestnih zdravil.

Še preden nastopi nova direktiva, pa Slovenci tudi že zdaj iščemo zdravje čez mejo, kjer je pogosto cenejše. Preverite, kakšne so cene samoplačniških pregledov in posegov v Sloveniji in v tujini, kje in zakaj cveti medicinski turizem in koliko cenejše je zdravje tam, ter komu zdravljenje v tujini plača tudi slovenska zdravstvena blagajna.