Cekin.si
Zaliv

Koristno

Prisluhnili nasvetu vlade in ostajajo doma? Oči uprte v odločitev nemških turistov

M.M.
10. 06. 2020 08.17
1

Vsak gost iz tujine je zlata vreden. Države, kot so Hrvaška, Grčija, Italija, Turčija ..., se borijo za nemške goste, ti pa so se očitno odločili, da bodo letos dopust večinoma preživeli v domovini. Tako jim je svetovala tudi vlada.

Da so tuji turisti še kako pomembni za turizem vsake države, kažejo tudi podatki slovenskega statističnega urada. Če pogledamo podatke za lanski december in letošnji januar: med vsemi turisti, ki so v tem obdobju potovali po Sloveniji in bivali v hotelih, je bilo 72 odstotkov tujih turistov. Med temi so bili najštevilnejši turisti iz Italije (26 odstotkov). 

Tuji turisti so v tem obdobju na dan za svojo nastanitev, hrano in pijačo, prevoze po Sloveniji, prostočasne dejavnosti in druge nakupe ter storitve porabili povprečno 138 evrov na osebo. 

Med turisti, nastanjenimi v občini Ljubljana, je bil ta znesek najvišji, in sicer 160 evrov. V obmorskih občinah je znašal okoli 147 evrov, v zdraviliških občinah 146 evrov, v gorskih občinah 127 evrov ter v mestnih in drugih občinah okoli 122 evrov, navaja statistični urad.

Povprečni dnevni izdatki turistov iz Italije so znašali okoli 192 evrov na osebo, iz Avstrije okoli 150 evrov, iz Nemčije pa 126 evrov. Turisti iz drugih evropskih držav so porabili na dan povprečno 118 evrov, turisti iz neevropskih držav pa povprečno 132 evrov na osebo.

In to se je z epidemijo močno spremenilo. Koliko bo v Sloveniji tujih gostov, ni jasno. Že več kot dva meseca popolnega zatišja v turizmu je povzročilo hudo škodo. 

Tekma za tuje goste je kar ostra.
Tekma za tuje goste je kar ostra. FOTO: Thinkstock

Kdo bo prepričal Nemce? Za njih se borijo Hrvati, Italijani, Grki, Turki ...

Evropske meje se sicer odpirajo, države se promovirajo kot varne destinacije, a vprašanje je, koliko tujcev bodo pritegnile. V tem smislu je bil zanimiv članek, ki je objavljen na hrvaški spletni strani Jutarnji.hr, novinar pa poroča o tem, da je več kot očitno večina Nemcev sklenila slediti nasvetom nemške vlade, da letos počitnikujejo doma. Po njihovih podatkih je namreč kar 88 odstotkov turističnih namestitvenih kapacitet že zapolnjenih - z domačimi gosti. 

Hrvaška je vsako poletje gostila Nemce, sicer pomembno skupino tujih gostov, ki polni hrvaško turistično blagajno. Ker pa naj bi imela Nemčija premalo turističnih nastanitev, ki bi lahko čez poletje zadovoljile dopustniške želje prav vseh Nemcev, naj bi se slednji že čez približno dva tedna začeli ozirati tudi v tujino. Kako množično se bodo odločali za preživetje dopusta čez mejo, še ni mogoče napovedati. 

Omenjena spletna stran poroča, da na Hrvaškem še vedno beležijo več odpovedi kot novih rezervacij. Podobno situacijo beležijo tudi druge države, ki so tuje goste prepričale s svojim prečudovitim morjem. Vse se borijo prav za vsakega gosta, trenutno pa naj bi bila v tem najuspešnejša Grčija. Čeprav so tudi njihove številke zelo skromne in niti približno ne dosegajo preteklih let. Na vse pretege se trudita tudi Turčija in Italija, a trenutno jim še ne kaže najbolje. 

Trenutno naj bi se Nemci odločali za domači turizem, zaznati pa je tudi zanimanje za avstrijsko ponudbo. Za nemške goste se borijo še Italijani, ki vabijo na Gardsko jezero. Reklamirajo ga kot destinacijo, kjer ni koronavirusa. Pri tem poudarjajo, da so v času epidemije na njihovi lokaciji zaznali le en primer okužbe, da od gostov na plažah in v restavracijah ne bodo zahtevali nošenja zaščitnih mask, pričakujejo pa, da bodo vsi spoštovali ukrep socialnega distanciranja. Mesto Limone sul Garda šteje le 1200 prebivalcev, lani pa je zabeležilo 1,3 milijona nočitev, od tega kar 70 odstotkov nočitev gostov iz Nemčije. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 795