Novi ukrepi vlade za zajezitev širjenja novega koronavirusa so močno prizadeli tudi hotelirje in druge ponudnike turističnih nastanitev, ki so kljub negotovim časom še pred nedavnim z optimizmom zrli v prihodnost. Najbolj nestrpno so pričakovali teden jesenskih počitnic, ko si številne družine in tudi drugi pogosto privoščijo dopust in ko so pričakovali že tradicionalno izredno dobro zasedenost. Priljubljena destinacija v času jesenskih počitnic so bila že vrsto let slovenska zdravilišča, turisti so prišli na Obalo in na Gorenjsko, pa tudi v druge manj turistično oblegane konce Slovenije.

A vse se je znova spremenilo čez noč. Čeprav je bilo sprva rečeno, da lahko koristijo nastanitev gostje, ki so do 15. oktobra rezervirali turistično nastanitev, so nato vendarle preklicali odločitev zaradi naraščanja števila okuženih in razglasitve epidemije. Meja statističnih regij tako ni več mogoče prečkati niti zaradi koriščenja turističnih rezervacij, rezervacije namestitev je mogoče izkoristiti samo v domači statistični regiji. Glede na današnje rezultate, pa lahko pričakujemo tudi navodilo, da za krompirjeve počitnice ostanemo vsi doma. Kar bi bilo najbolj smiselno. Razvoj dogodkov spremljajte na 24ur.com, saj je porast pozitivnih testov velik.
A velika večina seveda ni rezervirala v svoji regiji in turistični delavci so se posledično soočili z množičnimi odpovedmi rezervacij. Mnogi ne vedo, kako naprej, in celo napovedujejo, da bodo verjetno vsaj začasno prisiljeni zapreti svoja vrata. Razočarani so tudi gostje, ki so se nadejali zasluženega oddiha z družino, s svojimi šolarji. In če so nekateri še prejšnji teden napovedovali, da jih nič ne ustavi, jih je zdaj ustavila vlada z ukrepi za zajezitev virusa. Primorani so odpovedati rezervacije, ki so jih številni opravili že proti koncu poleti, in nekateri so tudi vplačali predujme ali tudi celotno nastanitev. Zdaj se sprašujejo, ali in kako odpovedati rezervacijo in ali jim pripada povračilo denarja. Odgovore je podal odvetnik Žiga Marovt. Odgovarja odvetnik Žiga Marovt: Kakšne so pravice gosta, če rezervacije ne more izkoristiti zaradi vladnih ukrepov? Kakšne so njegove pravice, če je nastanitev (delno ali v celoti) plačal, v katerih primerih mu pripada povračilo denarja? Pravice potrošnika so odvisne predvsem od vsebine posamezne rezervacije in splošnih pogojev ponudnika, pri katerem je rezerviral nastanitev. Pogoji mu morajo biti znani že ob sklenitvi pogodbe. V kolikor v njih ni možnosti brezplačne odpovedi, ukrepi in omejitve pa že trajajo, pridejo v poštev določbe Obligacijskega zakonika (OZ) glede spremembe pogodbe ali odstopa od pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ali nezmožnosti izpolnitve obveznosti. Sprejeti vladni ukrepi in z njimi povezane omejitve, ki otežujejo oziroma onemogočajo izpolnitev obveznosti, predvsem omejitve gibanja, predstavljajo izredne oziroma neizogibne okoliščine, ki so temelj za razvezo pogodbe. Pogodba tako ni več v skladu s pričakovanji pogodbenih strank. V primeru plačila lahko potrošnik zahteva vrnitev plačanega zneska, spremembo termina rezervacije ali dobropis. Povračilo denarja mu vsekakor pripada v primerih možnosti brezplačne odpovedi, kot tudi v primerih razveze pogodbe na podlagi določb OZ. Pomembno je, da potrošnik o teh okoliščinah obvesti ponudnika storitev in pisno korespondenco med njima tudi shrani. Poudariti je potrebno, da odpoved pogodbe zaradi izrednih okoliščin velja le v primeru, če je bila pogodba sklenjena, še preden so začeli veljati omejevalni ukrepi oziroma so te okoliščine nastale. V katerih primerih lahko ponudnik zavrne zahtevo za povračilo ali zaračuna (s pomočjo poslanih podatkov kreditne kartice) stroške odpovedi? Zavrnitev zahteve za povračilo in obveznost plačila stroškov odpovedi je možna v primeru, kadar je bila pogodba sklenjena, potem ko je potrošnik že vedel za tovrstne ukrepe, ki mu preprečujejo koriščenje rezervacij oziroma če omejitev ni več/še niso nastale in ne obstajajo drugi razlogi za odpoved pogodbe. Če je bila uporaba kreditne kartice avtorizirana za plačevanje morebitnih odpovedi, kot garancija rezervacije, bo lahko ponudnik preko tega prišel do plačila stroškov odpovedi, kot so bili predhodno dogovorjeni. Tudi glede tega je potrebna skrbnost potrošnika že ob samem sklepanju pogodbe. Ali lahko ponudnik ponudi dobropis in ali ga mora potrošnik sprejeti? Sprejetje dobropisa in tudi sprememba termina rezervacije za potrošnika v primeru uveljavljana odstopa od pogodbe zaradi izrednih oziroma neizogibnih okoliščin ni obvezujoča, je pa vsekakor ena izmed možnih rešitev, ki predstavlja sprejemljiv kompromis med potrošnikom in ponudnikom. Potrošnik se o tem lahko dogovori s ponudnikom, v kolikor mu to ustreza, ni pa dolžan tega sprejeti. Kakšna je v povezavi s tem razlika med denimo večjimi ponudniki (hoteli, terme), zasebnimi ponudniki in spletnimi ponudniki (Booking, Airbnb)? Bistvenih razlik med njimi ni, saj pri vseh gre za potrošniške pogodbe in pogodbena razmerja, ki so do določene mere in v skladu pravili varstva potrošnikov, avtonomna razmerja. Zakonodaja predvideva le posebno ureditev potovalnih aranžmajev v okviru potovalnih agencije, kjer je nekaj posebnosti, vendar tudi ta pravila zasledujejo bistveno ista načela. Res je, da so se spletni ponudniki v času epidemije in izrednih razmer usmerili predvsem k možnosti brezplačnih odpovedi ter da so se na tak način prilagodili trenutni situaciji. Priporočljivo je, da potrošnik na teh spletnih mestih preveri, kakšne možnosti ima in v skladu s tem ravna. Vsekakor pa je ključno, da preveri pogoje sklenjene pogodbe in splošne pogoje ponudnika, saj se lahko njihova vsebina razlikuje od ponudnika do ponudnika. Vsi ponudniki pa so sicer zavezani k spoštovanju pravil glede varstva potrošnikov, zato ne morejo postavljati pogojev, ki bi bili za potrošnika nepravični. Prav tako za vse ponudnike veljalo določbe OZ glede razveze oziroma odstopa od pogodbe zaradi izrednih okoliščin. Dodatno opozorilo! Izpostaviti je potrebno, da potrošnik ni varen pred povračilom stroškov odpovedi, tudi če ima sklenjeno zavarovalno pogodbo za riziko odpovedi. Prepričati se mora, da pogoji zavarovanja krijejo plačilo rizika odpovedi v primeru omejevalnih ukrepov oziroma izbruhih virusa. V zavarovalni pogodbi so namreč konkretno določene okoliščine, kdaj je zavarovanec upravičen do kritja. Skrbnost potrošnika je zato pri sklepanju teh pogodb ključna. Potrebno je še poudariti, da vsakršni pogodbeni pogoji, ki bi obvezovali potrošnika, ki zaradi izbruha virusa ali drugih objektivnih razlogov ne more koristiti rezerviranih storitev, k plačilu polne cene lahko štejemo kot nedovoljene pogoje v potrošniških pogodbah in so neveljavne za potrošnika. Prav tako mora biti potrošnik pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom.
Veljavnost bonov bodo predvidoma podaljšali do konca leta 2021
Veliko gostov, ki je zdaj ali že odpovedalo ali namerava odpovedati rezervacijo, je nameravalo izkoristiti turistične bone, saj jih do sedaj še niso. Več kot polovica bonov medtem ostaja nevplačanih - do 19. oktobra do 16. ure so jih po podatkih finančne uprave v celoti ali delno unovčili samo 920.928 v skupni vrednosti 126 milijonov evrov. Največ jih je bilo unovčenih v občini Piran, sledijo Kranjska gora, Bohinj, Moravske toplice, Izola, Brežice, Bled.

Trenutno še velja, da je turistične bone možno izkoristiti do konca leta 2020, a predvidoma v decembru bo vlada odločala tudi o podaljšanju njihove veljavnosti, in sicer za največ leto dni. Torej do konca leta 2021. Turistični delavci vladno napoved pozdravljajo in upajo na boljšo prihodnost. Sicer pa je bila kljub sprva črnoglednim napovedim nekaterih poletna sezona dobra in po številkah primerljiva lanski. Veliko je bilo ravno na račun bonov, nekaj pa lahko pripišemo tudi lepemu vremenu in dejstvu, da se je več Slovencev odločilo dopustovati doma zaradi negotove situacije.
Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV