Po manj kot dveletnem testiranju je Uber na razgibane ulice mesta v ameriški zvezni državi Pensilvanija poslal floto samovozečih vozil, opremljenih s kamerami in senzorji, in brez voznika za volanom.

Vendar sta v vozilih za vsak slučaj prisotna po dva Uberjeva tehnika. Eden sedi na voznikovem sedežu v pripravljenosti, da prevzame nadzor nad vozilom v morebitnih kočljivih situacijah, drugi pa medtem spremlja delovanje vozila.

V podjetju napovedujejo, da bo čez čas v vozilu ostal samo po en njihov tehnik, tisti na voznikovem sedežu. Ta bo po potrebi interveniral v morebitnih kočljivih situacijah, obenem bo z njim tudi izpolnjena zakonodajna zahteva po vozniku v avtomobilu.

Končni cilj, tako pravijo v Uberju, je tehnologijo samovozečih vozil izpopolniti do mere, da vozila ne bodo potrebovala človeške intervencije in posledično tudi ne voznika tehnika, ki bi sedel v pripravljenosti za volanom.

V predstavitvenih vožnjah ob zagonu nove storitve so po izbrane uporabnike poslali ustrezno opremljene avtomobile Ford Fusion s hibridnim pogonom, v floti pa so tudi športni terenci Volvo XC90.

Uber je sicer že pred časom najavil 300 milijonov dolarjev vreden projekt s švedskim avtomobilskim proizvajalcem na področju razvoja samovozečih oziroma avtonomnih avtomobilov. Obenem je kupil startup podjetje Otto, ki je razvijalo tehnologijo za samovozeče tovornjake - trenutno na cestah v Kaliforniji preizkušajo šest samovozečih tovornjakov.

Prehitel Ford, Volvo, Tesla, Google, Apple

Uber je s samovozečimi avtomobili v ZDA prehitel številne avtomobilske in tehnološke velikane, ki imajo podobne načrte glede uvedbe samovozečih vozil v vsakdanji promet. Med njimi so denimo Ford, Volvo, Tesla, Google, Apple. Prednost Uberja pri razvoju tehnologije za samovozeča vozila je dostop do in analiza velike količine podatkov o razmerah na cestah, ki jih med vožnjami pošiljajo siceršnji Uberjevi vozniki.

Na globalni ravni pa Uber ni prvi. V Singapurju so taksiji brez voznika začeli voziti konec avgusta, čeprav le v omejenem, prometno manj obremenjenem delu mesta. Po celem mestu naj bi začeli voziti leta 2018. Tudi v Singapurju vožnje prav tako nadzorujejo tehniki, ki sedijo za volanom. Za projektom v Singapurju stoji ameriško startup podjetje Nutonomy, ki načrtuje, da bi do leta 2020 storitve samovozečih taksijev uvedli v 10 mestih v Aziji in ZDA.

V Dubaju so medtem v začetku septembra začeli enomesečni preizkus samovozečih električnih mini avtobusov, za projektom stojita francoska skupina Easy Mile in dubajsko podjetje Omnix. Tamkajšnje pristojne oblasti nameravajo do leta 2030 avtomatizirati četrtino vsega transporta v Dubaju.

Prav tako v začetku septembra so s projektom preizkušanja samovozečih električnih minibusov za prevoz potnikov v vsakdanjem prometu začeli tudi v francoskem mestu Lyon. Minibuse je razvilo francosko podjetje Navya, v zadnjih letih pa so jih preizkusili že v več francoskih mestih in tudi v Švici, vendar brez potnikov.

Obljubljajo večjo varnost

Soustanovitelj in glavni izvršni direktor Uberja Travis Kalanick pojasnjuje, da bodo njihovi samovozeči avtomobili za prevoz potnikov v prihodnosti prispevali k večji varnosti na cestah ter obenem k zmanjšanju števila avtomobilov v zasebni lasti, s tem pa tudi k manj zastojem na cestah in manj onesnaževanja.

Uberja v Sloveniji še ni, je pa denimo v sosednji Hrvaški. Generalni direktor Uberja za jugovzhodno Evropo Davor Tremac je sicer povedal, da želi Uber še pred koncem letošnjega leta vstopiti v Slovenijo. "Naš cilj je sodelovati z glavnim mestom in državo," je poudaril.

Obenem bo Uber tudi na sporedu močne slovenske gospodarsko politične delegacije, ki se bo konec septembra mudila v ZDA. Obisk delegacije bo po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja usmerjen v podjetja, ki so vodilna področju novih poslovnih modelov sodelovalne ekonomije.