Do številke bančnega računa lahko pridejo na več načinov, raziskave Interpola kažejo, da se kar 46 odstotkov tovrstnih kraj zgodi zaradi pozabljene kreditne kartice oziroma kako drugače pridobljenih podatkov o bančnem računu.

Tatovi na primer prebrskajo smetišče in na osnovi zavrženih računov pridejo do želenih podatkov. Lahko so vam vlomili v poštni nabiralnik ali pošto preusmerili na svoj naslov z zahtevo po začasni spremembi naslova svoje žrtve, ki o tem seveda nima pojma, oni pa so prišli do podatkov, ki jih potrebujejo za svoje podvige.

V 20 letih je bilo samo v Združenih državah Amerike, od koder tovrstni kriminal izvira, že dobrih 35 milijonov žrtev, številka se še rapidno viša! Neverjetnih 88 odstotkov žrtev s tatom svoje identitete nikoli ni imelo nobenega stika, uspeh policije pri lovu tovrstnih nepridipravov je dokaj skromen.

Kriminalec moderne dobe svoj podvig navadno izvede v tednu dni in izgine, žrtev pa za prevaro izve šele čez čas, ko na njen naslov začnejo prihajati praviloma ogromni računi. Preden žrtvi uspe dokazati nedolžnost in se znebiti posledic prevare, lahko minejo meseci, če ne leta, stroški tako imenovanega "čiščenja" lahko gredo v tisoče evrov.

Kraja identitete ima lahko za osebo, katere identiteta je bila ukradena, neslutene posledice, saj se jo lahko okrivi tudi za kazniva dejanja, ki jih sama ni storila. Številne države, med njimi tudi Slovenija, so zato že sprejele zakonodajo, ki krajo identitete samo uvršča med kazniva dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Kraja identitete pomeni posebno vrsto hudega in nepovratnega posega v informacijsko zasebnost oziroma v varstvo osebnih podatkov. Žrtve kraj identitete so lahko prizadete v takšni intenziteti, ki je primerljiva s posledicami drugih nasilnih kaznivih dejanj, ki se nanašajo na življenje in telo ali premoženje.

Kraja identitete se namreč ne nanaša le na premoženjski vidik, torej denimo na prazen bančni račun ali prodajo vrednostnih papirjev, ampak lahko posega tudi v osebnost žrtve, saj so zabeleženi celo primeri, ko je bila posameznikom odvzeta prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja, predvsem pri kraji biometričnih osebnih podatkov, na primer prstnega odtisa.

Identiteto drugega se lahko nezakonito pridobi na različne načine in je odvisna predvsem od splošnega nivoja varstva osebnih podatkov v določeni družbi oziroma pravnem redu. Pripravljalna dejanja za to kaznivo dejanje obsegajo različne vrste kaznivih, pa tudi nekaznivih dejanj.

To so kraja denarnice z osebnimi dokumenti, prestrežena elektronska sporočila, računalniška virus in trojan, phishing, pharming, pridobitev določenih podatkov s prevaro, celo z iskanjem osebnih podatkov, ki ste jih odvrgli v smeti, katere lahko veliko povedo o vas in vaših navadah.

Sodobne tehnologije, ki so postale tudi široko dostopne, so v vsakdanje življenje vnesle izjemno preprostost obdelave podatkov, posebej tistih, ki so shranjeni v elektronski obliki, hkrati pa v vsakdanje življenje posameznikov vnašajo tudi nevarnost, da je možno osebne podatke hitreje in lažje zlorabiti in jih ob pravi kombinaciji narediti enostavno uporabne za krajo identitete.

Zakonodaja Evropske unije je pri varstvu osebnih podatkov dokaj stroga, vendar pa noben zakon ne more nadomestiti tistega, kar je pri varovanju osebnih podatkov najpomembnejše – zavedanja prav vsakega posameznika o pomembnosti lastnih osebnih podatkov. Če ne boste sami poskrbeli za zadostno zavarovanje, lahko kmalu postanete tarča tatov identitete.

Zloraba osebnih podatkov (kraja identitete) je na podlagi Kazenskega zakonika kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. V skladu z Zakonom o kazenskem postopku lahko vsakdo naznani kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov, tako da vloži pisno ali ustno ovadbo na pristojno državno tožilstvo ali policijo.