Dosedanje ukrepanje vlade in sprejeti prvi protiKorona zakon ter predlagani drugi zakon v Združenju Manager ocenjujejo kot korake v pravo smer. A kljub temu opozarjajo: pri sprejemanju ukrepov je treba delovati ne le z mislijo na danes, temveč tudi srednjeročno. Cilj je, da si podjetja in država okrepijo odpornost ter da bo Slovenija pripravljena na najavljeno recesijo in morebitne naslednje zdravstvene ali druge krize.

"Sedanja kriza ponuja tudi priložnost za to, da Slovenija opredeli svoje strateške usmeritve v smeri trajnosti, krožnega gospodarstva in samooskrbe. Agilno se bo treba prilagajati in iskati nove poslovne modele in procese, nove dobavne verige in hitro postaviti nov vrednostni sistem," poudarja predsednica Združenja Manager Medeja Lončar.

V združenju so našteli pet področij, ki so ključna tako za preživetje kot za zagotavljanje odpornosti slovenskega gospodarstva v pogojih negotovosti in velikih družbenoekonomskih sprememb ter zahtevajo celovito ukrepanje in sistemski pristop. Ta področja so: 

► Zagotavljanje likvidnosti

Dvoletna perspektiva Drugi sveženj ukrepov za zajezitev posledic epidemije koronavirusa mora v središče postaviti zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Podjetja bodo v sedanjih okoliščinah sama težko našla nove vire financiranja, zato bo potrebna pomoč države z zagotovitvijo več milijard za nova posojila in odkupe terjatev. Ti ukrepi morajo biti načrtovani vsaj za obdobje enega do dveh let.  

"Nemčija na primer svoje ukrepe načrtuje že za dveletno obdobje: država bo povečala investicije, povsem sprostila dostop do financiranja skrajšanega delovnega časa in podjetjem zagotovila likvidnost ter tako s svojim t. i. "milijardnim ščitom" predvideva praktično neomejene ukrepe za zagotavljanje likvidnosti, pri čemer se bo višina prilagajala potrebam," so razložili. 

► Trg dela: prožnost in odprtost za novo

Prav tako je nujno sprejetje ukrepov, ki bodo omogočali večjo prožnost na trgu dela, pravijo v Združenju Manager. Eden od instrumentov je lahko vzpostavitev t. i. borze dela, preko katere bi lahko delavci, ki zaradi krize nimajo več možnosti dela v enem podjetju, lažje prehajali k drugemu delodajalcu. Na tem področju so nam lahko zgled Nemčija, Avstrija in Češka, ki so na primer uvedle celovito financiranje skrajšanega delovnega časa, s čimer preprečujejo masovna odpuščanja. Pri tem je potrebna odprtost tudi do vzpostavljanja novih oblik dela, ki omogočajo prilagodljivost ter sodelovanje in novi dogovori tako med podjetji kot med socialnimi partnerji.  

► Digitalizacija: agilen tempo gospodarstva in javne uprave

Kriza je številna slovenska podjetja spodbudila k še hitrejši digitalizaciji, delu na daljavo, k novim oblikam dela in drugačnim načinom izobraževanja. Nujno je, da temu sledi tudi država in spremeni svoj način delovanja v smeri večje fleksibilnosti ter hitrih in poenostavljenih administrativnih postopkov v odnosu do gospodarstva, kar bo zelo pomembno pri spodbujanju gospodarske aktivnosti. Smiselna bi bila tudi postopna odprava omejitev gospodarske dejavnosti, seveda ob ustreznih ukrepih za preventivno in odgovorno ravnanje podjetij in posameznikov.  

► Produktivnost: prilagojen akcijski načrt

Pri ponovnem zagonu gospodarstva je potrebno večjo pozornost nameniti dvigu produktivnosti, ki je ključna za dolgoročni uspeh podjetij in države. Združenje Manager z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo intenzivno pripravlja konkretne razvojne predloge, ki upoštevajo nove okoliščine velikih družbeno-ekonomskih sprememb. Pri tem so izpostavljeni ukrepi na področjih demografskih izzivov, izobraževanja in znanosti, tehnološkega in trajnostnega razvoja, pravne države ter fiskalne politike. 

► Predlog operativne strokovne skupine gospodarstva in vlade  

S ciljem sistemsko in trajnostno zastavljenih rešitev na ravni države je Združenje Manager gospodarskemu ministrstvu predlagalo vzpostavitev posebne operativne strokovne skupine gospodarstva in vlade, ki bo naslavljala strateško usmeritev nove poti slovenskega gospodarstva in s tem ukrepov tudi za daljše obdobje po epidemiji. Od sprejetih ukrepov, ki jih vladi predlagajo gospodarske organizacije, ki se v tem obdobju tudi intenzivno povezujejo, je odvisno, ali bo slovensko gospodarstvo zaključek epidemije pričakalo v kondiciji, ki bo omogočala čim hitrejši izhod iz krize. Ta namreč predstavlja enega od nujnih pogojev za zagotavljanje socialne varnosti in ekonomske blaginje.