"Francija je izgubila človeka, ki je življenje posvetil razvoju dragulja francoske industrije," je ob njegovi smrti dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Nicolas Sarkozy, ki ga je Dassault kot predsednika države močno podpiral, se mu je poklonil kot prijatelju in vizionarju, ki je bil sposoben predvideti, kakšen bo svet v prihodnosti, ne da bi izgubil pomena sedanjosti.

Vodja letalskega, medijskega in tehnološkega velikana Dassault Group, je bil leta 2016 tretji najbogatejši Francoz. Z družino so imeli po podatkih revije Forbes premoženje v vrednosti 12,7 milijarde evrov. Najbolj je bil znan kot glavni delničar skupine Dassault Aviation, ki izdeluje vrsto znanih francoskih letal. Vključno s poslovnim Falconom, ki ga je med drugim kupila slovenska vlada, pa tudi bojnih letal Mirage in Rafale, enega najbolj naprednih bojnih letal. Deloholik, za katerim so ostali štirje otroci in soproga Nicole, je bil tudi lastnik najbolje prodajanega francoskega desnega časnika Le Figaro.

Poslovni imperij družine Dassault je ustanovil njegov oče Marcel, letalski inženir in znan izumitelj, ki je izumil propeler, ki so ga uporabljala francoska letala med prvo svetovno vojno. Med drugo svetovno vojno je preživel nacistično taborišče Buchenwald, kamor so ga poslali, ker ni hotel sodelovati z nacisti. Sergeja Dassaulta so gestapovci takrat kot najstnika prijeli skupaj z drugimi člani družine, a v taborišče ga niso odpeljali. Študiral je na elitnih francoskih univerzah, preden je kot 20-letnik vstopil v družinsko podjetje. Očeta je na čelu podjetja nasledil po njegovi smrti leta 1986, ko je bil star 61 let, ko večina ljudi razmišlja o upokojitvi.

Tako kot oče je bil dejaven tudi v politiki. Senator desnosredinske Republikanke stranke je bil med letoma 2004 in 2017, vrsto let pa župan. Zaznamovali so ga tudi številni škandali. Februarja letos je bil obsojen zaradi davčne prevare, ker je skrival milijone evrov v Luksemburgu, Liechtensteinu in Deviških otokih. Zaradi visoke starosti ga niso obsodili na zaporno kazen, moral pa je plačati dva milijona evrov kazni in dobil petletno prepoved opravljanja javne službe.

Aprila 2014 je bil obtožen kupovanja volilnih glasov in sodelovanja pri nezakonitem financiranju v času, ko je bil župan v pariškem predmestju Corbeil-Essonnes. Leta 1998 je bil obsojen na dvoletno pogojno zaporno kazen zaradi podkupovanja članov socialistične stranke, da bi dobil pogodbo za prodajo helikopterjev. Primer je bil znan kot škandal Agusta.

Po njegovi smrti ostaja vprašanje, kdo ga bo nasledil na čelu podjetja. S sinom Olivierjem, poslancem desnice, sta imela namreč napete odnose.