Odbor DZ za delo je z osmimi glasovi za in brez glasu proti podprl dopolnjeni predlog pokojninske novele. Sprejel je več kot 30 dopolnil poslanskih skupin koalicije, vsa druga dopolnila pa zavrnil. Zavrnili so med drugim predloge DeSUS, SAB in NSi, da bi se prehodno obdobje za zvišanje odmernega odstotka za moške za 40 let pokojninske dobe na 63,5 odstotka skrajšalo. Vlada je namreč predlagala, da bi trajalo do 1. januarja 2025.

V razpravi o predlogu novele pokojninskega zakona se je Aljaž Kovačič iz LMŠ strinjal s prizadevanjem vlade kot predlagatelja, da doseže več delovno aktivnih v starostni skupini od 55 do 64 let. Po njegovem opozorilu je delovno aktivnih v tej skupini namreč le 35 odstotkov, kar eden najnižjih deležev v EU.

Franc Jurša iz DeSUS je izpostavil, da prispevki na plače v Sloveniji niso visoki. Med državami, kjer so višji, je denimo Avstrija, je opozoril. Sicer pa je pozval k dialogu. Ministrstvo za delo, družino, sociale zadeve in enake možnosti naj prisluhne različnim pogledom in predlogom, je pozval.

Iva Dimic iz NSi je pri predlagani ureditvi dvojnega statusa, po katerem bi upravičenec prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov, menila, da bi moralo biti pri odločitvi delavca za takšno možnost potrebno tudi mnenje delodajalca. Nihče si s svojim delom ni pridobil pravice do avtomatičnega nadaljevanja dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, je dejala. Vendar je državni sekretar na ministrstvu Tilen Božič pojasnil, da starost glede na stališče Mednarodne organizacije za delo ni razlog, zaradi katerega bi moralo priti do samodejne prekinitve delovnega razmerja. Pač pa upokojenec, ki dela, pri razlogih za prekinitev delovnega razmerja ni več varovana kategorija, je izpostavil.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je spomnil, da je obravnavani predlog dobil soglasje Ekonomsko-socialnega sveta. Če bi ga poslanci spreminjali, bi se po njegovih besedah postavilo vprašanje zaupanja v socialni dialog.

Božič je ob tem izpostavil, da bi parcialne rešitve iz vloženih dopolnil porušile predlagani paket rešitev. Delovna mesta morajo biti boljša in bolj varna, hkrati pa se mora delovna aktivnost med starimi 55 do 64 let zvišati, je dejal.

Predlog pokojninske novele pri moških postopno zvišuje odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe na 63,5 odstotka, medtem ko za ženske taka odmera že velja. Prehodno obdobje za zvišanje odmernega odstotka za moške bo po predlogu trajalo do 1. januarja 2025.

Pokojnina upravičenke oz. upravičenca pa se bo po predlogu za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem je predlagan pogoj, da se zavarovanka oz. zavarovanec ne upokoji predčasno. Še vedno pa bi ostala v veljavi tudi zdajšnja možnost, po kateri se lahko zaradi otroka upokoji prej.

Prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev bi upravičenec po predlogu poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov.

Zvišanje minimalne pokojnine?

Ob tem bodo imeli poslanci med drugim na mizi dopolnilo Levice, po katerem bi se minimalna pokojnina zvišala na 613 evrov, kolikor znašajo minimalni življenjski stroški. V Sloveniji je 89.000 upokojencev, ki živijo pod pragom tveganja revščine, in 160.000 upokojencev, ki ne dosegajo ravni minimalnih življenjskih stroškov, je poudaril poslanec Miha Kordiš. Prav tako pa naj se zviša absolutno najnižja pokojnina v višini 233 evrov, ki jo prejema nekaj upokojencev, in sicer vsaj na raven kratkoročnih življenjskih stroškov, torej na 440 evrov.