Se tudi vi veselite upokojitve? Morda veste, koliko bo znašala vaša pokojnina? Vas je veselje ob tem minilo? Mnogi se namreč sprašujejo, kako bodo ob takšnih zneskih sploh preživeli. Res je, da se morda v starosti nekateri stroški zmanjšajo, a obveznosti ostajajo. Treba je plačati račune, kupiti hrano, številni upokojenci pa še vedno finančno pomagajo svojim otrokom in vnukom. 

Že dolga leta nam govorijo, da moramo o upokojitvi razmišljati pravočasno, takrat ko smo še delovno aktivni. Dejstvo je, da le vplačevanje v obvezno pokojninsko zavarovanje ne bo dovolj. Na trgu je zato ogromno drugih ponudb, s katerimi lahko dodatno zavarujemo svojo starost. Pravijo, da je varna starost rezultat preteklih odločitev in možnosti.

Zanimiv je tudi projekt Moje delo.Moja pokojnina, ki ga izvaja ministrtsvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Projekt naslavlja problem pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi, izpostavlja njene glavne vzroke in poudarja pomembnost vključitve načela enakosti spolov v pokojninsko politiko. Predvsem pa želi ozaveščati o pomenu odločitev in možnosti v poklicnem in zasebnem življenju na pokojnino in varno starost.

Pokojninska vrzel med moškimi in ženskami v Sloveniji znaša 16 odstotkov

Slovenske in tuje strokovnjakinje in strokovnjaki so se na seminarju "O tem res še ne razmišljam, a vidim, da bi morala" pogovarjali o trenutnem stanju na področju upokojevanja ter predstavili ekonomski in sociološki pogled na pokojninsko vrzel med ženskami in moškimi. Plačna vrzel v Evropski uniji ni zanemarljiva. Ženske namreč v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, njihova povprečna pokojnina pa je celo 30 odstotkov nižja od povprečne pokojnine moških. Slovenija ima z 9 odstotki eno nižjih vrzeli v povprečnih plačah ženskih in moških, pokojninska vrzel pa znaša 16 odstotkov.

Kako odpraviti vrzel?

Za odpravljanje pokojninske vrzeli je ključno zmanjševanje razlik med ženskami in moškimi na trgu dela, plačah ter zagotavljanje enakega položaja skozi celotno življenjsko obdobje. Pokojninske reforme morajo upoštevati vidik spola. 

V prihodnosti se bomo zagotovo soočili s spremembami sistemov socialne varnosti, na katere bodo vplivale hitre demografske in tehnološke spremembe. Najpomembnejše dejavnike pri določanju višine pokojnine in vpliv demografskih trendov na vzdržnost pokojninske blagajne je na seminarju predstavil Andraž Rangus z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Med drugim je izpostavil, da je v okviru pokojninskega sistema potrebno posebno pozornost nameniti prav enakosti med spoloma, ki zadeva predvsem neenakomerno delitev neplačanega dela. Dodal je, da ima informacijsko-komunikacijska tehnologija različne pozitivne vplive na dolgoživo družbo, ki se nanaša predvsem na lažji dostop do informacij in povečanje vključenosti v družbo, hkrati pa prinaša tudi nekatere nevarnosti, ki se na trgu dela kažejo predvsem v izginjanju delovnih mest. 

Zakaj imajo ženske nižje pokojninske osnove kot moški?

Raziskovalka na Inštitutu za ekonomska raziskovanja Nataša Kump je predstavila ključne dejavnike in vzroke za nastanek pokojninske vrzeli med spoloma, ki so bili rezultat raziskave o Analizi vzrokov pokojninske vrzeli med ženskami in moškimi v Republiki Sloveniji. Izsledki kažejo, da imajo ženske nižje pokojninske osnove kot moški, to pa je odraz nižje bruto plače, pogostejših prekinitev zavarovanj, obdobij brezposelnosti ter dela s krajšim delovnim časom.

Ženske pogosteje prejemajo nadomestilo plače kot enako stari moški, še posebej v starosti do 40 let, kar je najverjetneje povezano z odsotnostjo zaradi starševskega dopusta in nege bolnih otrok. Današnje mlajše generacije žensk bi lahko bile ob upokojevanju v bolj neenakem položaju kot enako stari moški. Opozorila je, da so na zmanjševanje pokojninske vrzeli med spoloma pozitivno vplivale pretekle spremembe pokojninske zakonodaje, ki so izenačile pogoje za upokojevanje med moškimi in ženskami ter tako odpravile zgodnejše upokojevanje žensk in zato posledično nižje pokojnine žensk v primerjavi z moškimi. Predstavila je tudi rezultate evropskega projekta MIGAPE (Mind the Gap in Pensions), v okviru katerega sta z dr. Nado Stropnik opravili standardne simulacije za Slovenijo, ki so pokazale vpliv prekinitev v zaposlitvi zaradi skrbstvenih obveznosti do otrok ali drugih pomoči potrebnih članov družine na višino pokojnine žensk.  

V okviru projekta Moje delo.Moja pokojnina je bila izvedena tudi kvalitativna analiza o pokojninski vrzeli, ki jo je pripravil Inštitut za razvojne in strateške analize. Kot je izpostavila Maruša Gorišek, je stanje drugačno, kot je bilo pred desetletji, še vedno pa so prisotne razlike med ženskami in moškimi glede okoliščin, možnosti ter izbir na karierni in življenjski poti. Skrb in vzgoja otrok sta še vedno v večji meri na strani žensk, se posledično tudi pogosteje odločajo za delo s krajšim delovnim časom, ki jim omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa vpliva tudi na višino plače in nenazadnje pokojnine. 

Slabo razumemo in poznamo pokojninske pravice in dejavnike, ki vplivajo na višino pokojnine

Kakšno pa je stanje na področju poznavanja in razumevanja pokojninskih pravic in dejavnikov, ki vplivajo na višino pokojnine? Anja Dangubič, nekdanja sodelavka Sektorja za enake možnosti pri projektu Moje delo.Moja pokojnina, na podlagi rezultatov mnenjskega vprašalnika poznavanje pokojninskega sistema ocenjuje kot slabo. Anketiranke in anketiranci pokojninski sistem ocenjujejo kot precej zapleten, pogrešajo tudi več informacij o pokojninskem sistemu in postopku upokojevanja za sprejemanje relevantnih odločitev. Po mnenju anketirank in anketirancev na čim prejšnje upokojevanje najbolj vpliva zdravstveno stanje oziroma bolezen, na čim kasnejše pa finančno stanje, na primer odplačevanje kredita, če je predvidena pokojnina bistveno nižja od trenutnih prejemkov in če uživamo v svojem delu.