Pred pandemijo, konec februarja, je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) registriranih 77.484 brezposelnih, z zapiranjem gospodarstva pa so se začela odpuščanja in konec maja je število brezposelnih že preseglo 90.000. Junija so se ob sproščanju ukrepov nato razmere nekoliko ustalile in brezposelnost je počasi začela upadati. Ta hip je tako na zavodu prijavljenih 83.766 brezposelnih.

"V devetih mesecih letos je prenehalo delovno razmerje 35.816 delavcem zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 20.686 delavcem, ki so postali trajni viški, 3292 delavcem zaradi prenehanja poslovanja in 766 delavcem zaradi stečaja podjetja (najpogostejši razlogi). Osebe, ki so starejše, manj izobražene, imajo določene zdravstvene omejitve pri zaposlovanju in invalidi, lahko preidejo v dolgotrajno brezposelnost. O trajni brezposelnosti na ZRSZ ne govorimo, saj osebe, za katere se ugotovi, da so trajno nezmožne za delo ne morejo biti aktivni iskalci zaposlitve in zato jih prevzamejo centri za socialno delo," pravijo na Zavodu za zaposlovanje.

Medtem ko se vladni gospodarski ukrepi osredotočajo predvsem na to, kako zaščititi obstoječa delovna mesta in pomagati podjetjem, da obdržijo delavce, pa je istočasno izjemnega pomena tudi aktivna politika zaposlovanja, ki brezposelnim pomaga nazaj na trg dela. Za ta namen je v letošnjem letu zavod doslej razpolagal z 82,4 milijona evrov. Z njimi financira različne programe, s katerimi brezposelnim pomaga do nove zaposlitve. Med najbolj učinkovitimi programi zaposlovanja brezposelnih so usposabljanja, ki potekajo pri delodajalcih (usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus). 

Kljub temu, da je bil zaradi ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19 kar nekaj mesecev otežen delovni proces v številnih podjetjih, pa se program usposabljanja na delovnem mestu izvaja tudi med koronsko krizo. "Javno povabilo delodajalcem za izvedbo lokalnih programov usposabljanja na delovnem mestu 'Usposabljam.se 2020' je odprto do konca leta. V okviru tega javnega povabila se v usposabljanje vključujejo praktično vse ciljne skupine oseb, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih, brez čakalne dobe. Glede na lastnosti posameznih ciljnih skupin brezposelnih z njimi sklenemo ustrezno pogodbo o vključitvi, na osnovi katere se upravičeni stroški delodajalcem in osebam sofinancirajo bodisi iz Evropskega socialnega sklada bodisi v celoti z proračuna Republike Slovenije. Delodajalci ponudbo s programom usposabljanja oddajo na portalu za delodajalce Zavoda RS za zaposlovanje, pri čemer lahko brezposelno osebo za vključitev predlagajo ali pa njeno iskanje v celoti prepustijo Zavodu," je za Cekin.si pojasnila Dragomila Šeško iz Zavoda za zaposlovanje, ki je tudi skrbnica tega programa. 

Približno petina vključenih se je po usposabljanju zaposlila v podjetju

Do danes so za izvajanje usposabljanj prejeli že 2079 ponudb delodajalcev, od tega so jih za izvajanje sprejeli 1335. "Zaradi neizpolnjevanja pogojev povabila je bilo zavrnjenih 479 ponudb, 108 delodajalcev je od oddane ponudbe odstopilo, trenutno imamo v obravnavi 157 ponudb," je pojasnila Šeškova. 

Do konca septembra je bilo v usposabljanje na delovnem mestu vključenih že 1414 brezposelnih. "Od 1415 vključenih se jih je do konca avgusta zaposlilo 274, kar predstavlja nekaj manj kot petino vseh. Kar 529 vključenih pa v tem času z usposabljanjem še ni zaključilo. Zaposlitve sicer spremljamo po zaključku aktivnosti, v obdobju do enega leta, zato v tem trenutku ne razpolagamo s končnimi in primerljivimi podatki glede na vključitve v preteklih obdobjih. Na osnovi vmesnih podatkov vendarle lahko ocenimo, da je delež zaposlitev relativno ugoden. V času do 30 dni po zaključku usposabljanja se je zaposlilo 162 vključenih, kar je skoraj 60 % vseh, ki so se zaposlili," pravijo na ZRSZ.

So bili med njimi tudi tisti, ki so zaradi epidemije ostali brez službe? Natančnih podatkov o tem na zavodu nimajo, a poudarjajo: "V usposabljanje na delovnem mestu se brezposelna oseba lahko vključi takoj, ko je realizirana njena prijava v evidenco, tako da so med vključenimi prav gotovo tudi tisti, ki so ostali brez službe zaradi koronavirusa."

So se pa zaradi epidemije usposabljanja pri nekaterih delodajalcih zamaknila, predvsem pri tistih, kjer je bil močno omejen ali celo ustavljen delovni proces.

Sicer pa usposabljanje na delovnem mestu poteka v domala vseh panogah. "Letos je bilo največ vključitev v  usposabljanje na delovnem mestu realiziranih v panogi "G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil", in sicer je bilo v tej panogi vključenih 271 brezposelnih ali 19,2 odstotka vseh. Po pogostosti jima sledila panogi "M strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti" (195 vključitev ali 13,8 odstotka vseh) in "C Predelovalne dejavnosti" (168 ali 11,9 odstotka vseh vključitev). V Predelovalnih dejavnostih je bilo realiziranih kar 18,6 odstotka vseh letošnjih izhodov v zaposlitev (51)," je podatke nanizala skrbnica programa pri ZRSZ.

Kako poteka usposabljanje na delovnem mestu?

Usposabljanje na delovnem mestu je odlična priložnost tako za brezposlene kot tudi za delodajalce. Iskalci zaposlitve s takšnim programom pridobijo in poglabljajo svoje znanje, veščine in spretnosti ter izboljšajo svoje zaposlitvene možnosti. Delodajalci pa lahko usposobijo kader, ki ga iščejo in potrebujejo, saj lahko potencialne kandidate spoznajo v konkretni delovni situaciji in jih usposobijo za predvideno delovno mesto. Ob tem pa dobijo povračilo upravičenih stroškov usposabljanja za brezposelne, ki so prijavljeni na Zavodu. 

Če želijo delodajalci dobiti povrnjene stroške za usposabljanje na delovnem mestu, morajo pri tem biti izpolnjeni nekateri pogoji. Eden glavnih pogojev je ta, da je udeleženec usposabljanja oseba, ki je prijavljena v evidenci brezposelnih. Usposabljanje na delovnem mestu traja tri mesece, izjemoma lahko tudi dva meseca, ko tako odločijo na zavodu glede na predlagani program posameznega usposabljanja. Delodajalci so dolžni vsakemu udeležencu v času usposabljanja za najmanj 90 ur zagotoviti mentorja, ki jih vodi skozi proces. Usposabljanje praviloma poteka polni delovni čas in največ pet dni v tednu, praznikov se ne nadomešča, prav tako se usposabljanje ne sme izvajati ob nedeljah in praznikih. 

Zavod delodajalcem na podlagi ustreznih dokazil povrne 732 evrov za trimesečno usposabljanje in 526 evrov, če usposabljanje traja dva meseca. Če se predvideno usposabljanje ni moglo izvesti zaradi negativne ocene zdravniškega pregleda, ki ga je delodajalec plačal, ali ker se oseba kljub opravljenemu zdravniškemu pregledu v usposabljanje ni vključila, pa zavod delodajalcu povrne strošek za opravljen zdravniški pregled. Udeležencem usposabljanja pa zavod izplača še dodatek za aktivnost in dodatek za prevoz.

Se lahko delavca usposablja tudi, če v podjetju poteka delo od doma?

Usposabljanje na delovnem mestu se trenutno izvaja brez posebnosti, tako kot je tudi določeno v samem programu. "Za zaščitne ukrepe je dolžan poskrbeti delodajalec, enako kot za vse, ki se pri njem vključujejo v delovni proces." A zaposleni v mnogih podjetjih že več mesecev delajo od doma. Kako lahko v takšnem primeru poteka usposabljanje na delovnem mestu? "Kar se tiče dela od doma, je v primeru usposabljanja, ki poteka na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu, ob spremljanju in pomoči mentorja, le-to pravzaprav neizvedljivo. Usposabljanje v obliki dela od doma v skladu z določili javnega povabila tako ni dovoljeno, saj za izvedbo programa, ki poteka na delovnem mestu pri delodajalcu, ni smiselno. 

Glede na to, da se znova zaostrujejo ukrepi, so na zavodu pripravljeni na nove ustrezne prilagoditve tudi v programu usposabljanja na delovnem mestu. "V času razglašene epidemije zaradi koronavirusa so se vsa praktična usposabljanja lahko brez ugotavljanja krivde prekinila na željo osebe ali izvajalca. Kadar je bilo nadaljevanje smiselno in možno, smo z delodajalci in osebami sklepali anekse za mirovanje izvajanja, usposabljanja pa so se po umiritvi razmer nadaljevala v preostalem obsegu trajanja. Usposabljanje sicer praviloma traja tri mesece in ga ni mogoče podaljšati, delodajalec pa iz razlogov na svoji strani usposabljanje lahko prekinite le v primeru predčasne zaposlitve vključene osebe. V primerih višje sile, kar razglasitev epidemije zagotovo je, smo tako aktivnosti podaljševali ali jih prekinjali brez posledic, pri tem pa smo upoštevali konkretno situacijo pri posameznih delodajalcih," je pojasnila Šeškova.

Delodajalci se lahko v programe usposabljanja vključijo vse do 30.12.2020 oziroma do razdelitve razpoložljivih sredstev.

Republiški zavod za zaposlovanje je sicer v letošnjem letu za usposabljanje na delovnem mestu namenil približno 2,1 milijona evrov,  za usposabljanje mladih na delovnem mestu dodatnih 1,9 milijona evrov in za program usposabljanja na delovnem mestu za deficitarne poklice v lokalnem okolju še 0,8 milijona evrov. Večino sredstev (80 odstotkov) zagotavlja Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, preostanek (20 odstotkov) pa Republika Slovenija iz državnega proračuna. 

Sicer pa na zavodu organizirajo tudi izobraževanja in usposabljanja za zaposlene s skrajšanim polnim delovnim časom. "Zaposleni, ki so jih delodajalci zaradi pomanjkanja dela razporedili na skrajšani polni delovni čas, lahko v tem obdobju izboljšajo svoja znanja in veščine," pravijo na zavodu. Ti zaposleni se tako lahko vključijo v neformalno izobraževanje in usposabljanje ali v preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij. Udeležba v teh programih je brezplačna za zaposlene in delodajalce.