Težave so postale jasne lani, ko je družba novembra zaprosila za polletni zamik plačila dolga, naslednjih šest mesecev pa so se ukvarjali z vprašanjem, kako se 24 milijard dolarjev dolga sploh odplača in kdaj. Govorili so mnogi, jasnega odgovora pa dolgo ni bilo, a pristanek bank na reprogramiranje posojila kaže, da so ga morda le našli.

Pogajanja z upniki so bila dolga in naporna, še največji napredek pa je bil dosežen, ko se je vmešala država in družbi ponudila jamstvo za nova posojila. Podpisniki sprejetega sporazuma predstavljajo 60 odstotkov vseh investitorjev, težji del pa po svoje šele prihaja, saj bo treba prepričati lokalne banke, da v primeru težav ne bodo ostale brez denarja. Domači bankirji se namreč bojijo, da bodo pri plačilih prišle najprej na vrsto tuje velike banke, če bo nato zmanjkalo denarja, pa bodo domačini ostali dolgih nosov in praznih denarnic.

Reprogramiranje kredita sicer še zdaleč ne pomeni rešitve velike dubajske finančne krize. Predvsem zaradi dejstva, da znaša zadolženost celotnega emirata že 109 milijard dolarjev. Kljub temu naj bi se na obzorju kazali boljši časi, če gre verjeti vodji infrastukturnega razvoja Aidanu Birkettu, ki meni da bodo s stabiliziranjem financ pridobili nove investitorje.

Te potrebujejo za množico gradbenih projektov (predstavljamo jih v galeriji), ki trenutno čakajo boljše čase. Ali bolje rečeno denar. Večino dolgov je družbi Dubai World namreč pridelala hčerinska družba Nakheel, ki skrbi za dubajske arhitekturne podvige, ki jih sicer poleg finančnih spremljajo tudi druge težave. Gradnja se je konec lanskega leta večinoma ustavila, posledice pa so bile množično odseljevanje delavcev, opuščena gradbišča in prazni trgovski centri, zaradi česar mnogi opozarjajo, da se Dubaj spreminja v mesto duhov.