Vlogo za priznanje označbe izbrana kakovost za sadje so vložile Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Kmetijsko gozdarska zbornica in Zadružna zveza.

V specifikaciji med drugim piše, da mora pridelovalec v shemo izbrana kakovost vključiti vse površine iste sadne vrste, na katerih prideluje sadje v tekočem letu. Prepovedano je gnojenje z muljem iz komunalnih čistilnih naprav oziroma kompostom. Izjeme so mulji in komposti iz lastnih majhnih čistilnih naprav, pri čemer mora miniti vsaj 21 dni od gnojenja do ponovne rabe površine. Za nasade jagodičja pa mora od zadnjega gnojenja do spravila pridelka miniti 10 mesecev.

Širina herbicidnega pasu v nasadu v povprečju ne sme presegati ene tretjine neto površine nasada ob pogoju, da je medvrstni prostor zatravljen. Za jagode določila herbicidnega pasu ne veljajo. Pri orehu in leski se v času zorenja dovoli širina herbicidnega pasu do dveh tretjin medvrstne razdalje. Pridelovalci smejo uporabljati le fitofarmacevtska sredstva, ki so registrirana v Sloveniji in dovoljena v tehnoloških navodilih za shemo izbrana kakovost.

V sami shemi se sicer kontrolira zahteva po višji vsebnosti sladkorja, ki ga merijo v območnih enotah kmetijsko gozdarske zbornice v Mariboru, Novem mestu, Novi Gorici in na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Sadje od pridelovalca do prodajalca ne sme prepotovati več kot 200 kilometrov od geometričnega središča Slovenije.

Sistem preverjanja sheme izbrane kakovosti za sadjarstvo je dvostopenjski, in sicer lastno notranje preverjanje in zunanje preverjanje s strani neodvisnega certifikacijskega organa. Slednji bo vsakega posameznega člana sheme preveril vsako leto.

Kmetijsko ministrstvo je sredi avgusta potrdilo prvi dve specifikaciji za kmetijske pridelke in živila iz nove sheme izbrana kakovost, in sicer za goveje in perutninsko meso ter za mleko in mlečne izdelke. V naslednjih tednih pa bodo imenovani še certifikacijski organi.

Znak izbrana kakovost bo potrošnikom zagotavljal nadstandardno kakovost proizvodov, dodaten nadzor nad postopki reje, proizvodnje in predelave ter popolno sledljivost mesa in mleka od rejca do potrošnika. Zaščitni znak bo namreč potrošnikom zagotavljal, da je bilo goveje in perutninsko meso rejeno in predelano v Sloveniji, enako bo veljalo za mleko in mlečne izdelke.