Prašičerejci od države zahtevajo tudi uvedbo masne bilance, da bi na trgu nastal red. Cene prašičjega mesa bi bile zato nekoliko višje, ne bi pa bilo takšnega nihanja cen, kot je zdaj. Ujemanje masnih bilanc pomeni, da je lahko prodanih toliko prašičev, kot je bilo tudi zaklanih.

Slovenska zveza prašičerejcev je v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico pripravila posvet o viziji in obstoja in razvoja slovenske prašičereje, podelili so priznanja najboljšim rejam, prihodnji teden pa bodo spremenili statut, tako da se bo razširil upravni odbor, Slovenska zveza prašičerejcev pa bo združevala vse slovenske rejce prašičev.

Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je bilo v Sloveniji leta 2005 zaklanih 392.000 prašičev, v letu 2015 pa 238.000 prašičev. Delež samooskrbe s prašičjim mesom je bil leta 2005 v Sloveniji 60-odstoten, v letu 2015 pa le še 36-odstoten. Delež Slovenije pri proizvodnji prašičev v bilanci EU leta 2005 je bil 0,15 odstotka, lani pa le še 0,08 odstotka.

EU je druga največja pridelovalka prašičjega mesa na svetu, zaostaja le za Kitajsko. Vzredi pa 150 milijonov prašičev oziroma 22 milijonov ton. Samooskrba s prašičjim mesom v EU je 111-odstotna, tako 13 odstotkov prašičjega mesa izvozi na tuje trge.

Ker je cena prašičev zelo nizka, so imeli rejci od 50 do 60 evrov izgube na pitanca, višek krize pa je bil v začetku letošnjega leta, ko so borzne cene padle na 1,05 evra oziroma 0,80 evra za kilogram žive teže prašiča pitanca. Tačas je borzna cena 1,62 evra, s temi cenami žit pa, kot so povedali rejci, lahko shajajo.

Država je med krizo izplačala rejcem enkratno pomoč, kar je pomenilo 3,4 evra na pitanca. To je rejcem, kot pravijo, sicer nekaj pomenilo, vendar pa težav ni rešilo.