Zaposleni v zdravstvu in negi so marsikje po Evropi in svetu eden najbolj zaposljivih in iskanih kadrov ta hip. Še posebej v najbolj kritičnih mesecih pandemije so zaradi številnih okužb tudi med samimi zdravstvenimi delavci zaposlovali tudi delavce brez izkušenj, ponujali prekvalifikacije in na pomoč pozivali že upokojene zdravstvene delavce. 

V Nemčiji, kjer se že več let soočajo s pomanjkanjem medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in negovalcev, kadre iščejo tudi zunaj svojih meja. Po besedah nemškega zdravstvenega ministra Jensa Spahna ta hip v Nemčiji potrebujejo okoli 50.000 delavcev na področju zdravstvene nege. Do leta 2030 pa bo po ocenah nemškega sveta zdravstvenih delavcev (DPR) treba zapolniti do 300.000 prostih delovnih mest v zdravstveni negi. Zato je Spahn še pred pandemijo skušal še dodatno olajšati zaposlovanje tujih delavcev na področju zdravstva, med drugim z ustanovitvijo posebne agencije za imigracijo tujih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev. 

V Združenem kraljestvu trenutno primanjkuje 40.000 delavcev zdravstvene in babiške nege, po brexitu bi se lahko številka še povečala, ocenjujejo pa, da bodo v naslednjem desetletju morali zapolniti 100.000 delovnih mest v zdravstveni in babiški negi. 

"Potrebe po zdravstvenih delavcih so povsod v EU. Največ povpraševanja po zdravstvenih delavcih je iz Nemčije, kjer delodajalci iščejo tudi s pomočjo slovenskega EURES-a. Praviloma iščejo zaposlitvene agencije, ki so specializirane za zaposlovanje zdravstvenih delavcev," pravijo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije (ZZRS). Trenutno preko slovenskega zavoda iščejo več medicinskih sester, bolničarjev in negovalcev za delo v klinikah, zdravstvenih domovih in domovih starostnikov v Münchnu in okolici. Nemci kadre iščejo tudi na Kosovu, v Mehiki, na Filipinih ... A vsa prizadevanja so se zdaj za nedoločen čas ustavila, saj je pandemija otežila prihod in novačenje novih kadrov. 

Zaradi omejitev pri prehajanju meja se je povpraševanje tujih delodajalcev po slovenskih zdravstvenih delavcih zaradi pandemije v zadnjih mesecih nekoliko zmanjšalo, opažajo tudi v ZZRS. "Od marca do avgusta letos je bilo v Sloveniji povpraševanje po strokovnjakih in strokovnih sodelavcih s področja zdravstvene in babiške nege, v primerjavi z istim obdobjem lani, manjše za 5,2 odstotka," opažajo na Zavodu za zaposlovanje.

Za isto delo v Nemčiji, Avstriji, Italiji enkrat višja plača

Trenutno je preko zavoda ali različnih agencij sicer kar nekaj oglasov za prosta delovna mesta v zdravstvu v tujini, predvsem v sosednji Italiji, Avstriji in Nemčiji. V Lombardiji denimo iščejo medicinske sestre oziroma zdravstvene tehnike, ponujajo pa jim 3200 evrov bruto plače in namestitev. Na avstrijskem Koroškem za diplomirano medicinsko sestro ponujajo minimalno zagotovljeno plačo 2400 evrov bruto (okoli 2100 evrov neto) ter dodatek za nočno delo v višini 53 evrov bruto na noč. Poleg tega pa obljubljajo še 13. in 14. plačo. Za srednje medicinske sestre in negovalce pa ponujajo okoli 2100 evrov bruto (približno 1640 evrov neto) plače brez dodatkov.

V Münchnu, kjer iščejo več bolničarjev, negovalcev in medicinskih sester, ponujajo pogodbe za nedoločen čas. Obljubljena mesečna plača za bolničarje in negovalce je najmanj 1530 evrov neto, v katero niso všteti dodatki za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih. Obljubljena mesečna plača za medicinske sestre pa je najmanj 2100 evrov neto, poleg tega pa dodatno izplačujejo še dodatke za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih. Za začetno obdobje delodajalec tujim delavcem zagotavlja tudi enosobna stanovanja oziroma garsonjere, za katere najemnina z vsemi stroški znaša do 480 evrov mesečno. Med pogoji za zaposlitev niso navedene izkušnje, pač pa le ustrezna izobrazba.

Medtem se začetna osnovna plača srednjih medicinskih sester pri nas vrti okoli 700 evrov neto, diplomiranih medicinskih sester pa okoli 900 evrov neto. V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pravijo, da zaradi slabih pogojev dela, preobremenjenosti in podplačanosti številni izvajalci zdravstvene nege odhajajo v tujino, kjer je njihovo delo cenjeno in dobro plačano. "V tujini so delovne razmere boljše, uveljavlja se praksa, da zaposleni sami izbirajo, kdaj bodo delali, so bolj prilagodljivi glede urnikov," je pojasnila Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. 

Prav Zbornica – Zveza je tista organizacija, ki delavcem izdaja potrdila o dobrem imenu, ki jih potrebujejo za zaposlitev v nekaterih državah. Toda natančnih podatkov o tem, koliko slovenskih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev se je odločilo, da zapusti slovensko zdravstvo, in se zaposlilo v tujini, nimajo. Od leta 2016 so sicer izdali skupno 878 potrdil, od tega v letošnjem letu 73 (do 9. septembra). 90 odstotkov vseh potrdil je bilo izdanih za namen zaposlovanja v Avstriji, preostala pa za potrebe zaposlovanja v Veliki Britaniji, na Irskem, v ZDA in Avstraliji. Vendar pa nekatere države, po novem tudi Avstrija, tega potrdila niti ne zahtevajo več. 

Zanimanja za tujino manj kot pred leti

Čeprav možnosti za zaposlitev in boljše zaslužke v tujini za slovenske zdravstvene delavce ne manjka, pa očitno tujina zanje ni več tako zelo privlačna. "Dejansko ne zaznavamo več velikega zanimanja za delo v tujini. Največ povprašujejo za delo v Avstriji, praviloma v kombinaciji z dnevno migracijo," so nam pojasnili na Zavodu za zaposlovanje. Tisti, ki se odločajo za odhod v tujino, sicer za takšno odločitev navajajo osebne razloge, motiv je seveda višja plača, pa tudi nezadovoljstvo z delovnimi razmerami in odnosi v slovenskem zdravstvenem sistemu. 

A tudi v Strokovnem združenju izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije opažajo, da se je zanimanje za tujino pri slovenskih delavcih nekoliko poleglo. "Mislim, da ne odhajajo več toliko v tujino, ker se tudi tam ne cedi med in mleko. Sicer dobiš nekaj več denarja, je pa tudi dela bistveno več," meni Klemen Markeš, predsednik združenja. 

Nov trend: zdravstveni delavci bežijo iz poklica

Nedavno sem se pogovarjala z nekdanjo diplomirano medicinsko sestro v ambulanti moje zdravnice, ki se je po več kot 15 letih dela v primarnem zdravstvu odločila za povsem drugo službo. Glavni razlog za odhod iz  zdravstva ni bila višja plača, saj je ta približno na enaki ravni, pač pa bolj umirjen tempo dela in manjše obremenitve. Na ta naraščajoči trend je opozorila tudi Ažmanova: "Poleg bega v tujino smo v zadnjih letih priča tudi vse večjemu begu iz poklica, česar pri nas do pred nekaj let praktično ni bilo." Kar potrjujejo tudi ugotovitve Zavoda za zaposlovanje. Poleg tega, da kadra ni dovolj, na zaposlovanje v slovenskem zdravstvu vplivajo tudi težki pogoji dela. Opažajo namreč, da iskalci zaposlitve v tej dejavnosti vse pogosteje poudarjajo veliko obremenitev pri delu in neugoden delovni čas v zameno za relativno nizko plačilo. 

"Opazimo, da ustrezne kandidate lažje najdejo delodajalci v zdravstvu, kjer na primer ni nočnega dela oziroma težjega dela v negi. Iz enakega razloga tudi prihaja do prehodov že zaposlenih znotraj zdravstva. Z vidika obsega potreb delodajalcev v zdravstvu pa vzbuja skrb, da se več iskalcev zaposlitve, ki so se izobraževali za delo v zdravstvu in imajo na primer tudi že delovne izkušnje v zdravstvu, ob prijavi pri Zavodu odloči za iskanje zaposlitve (zaposlitveni cilj) v drugem poklicu," pravijo na ZZRS.

V Sloveniji primanjkuje 4000 izvajalcev zdravstvene nege

Upravičeno se lahko vprašamo, kaj beg v tujino in iz poklica pomeni za slovensko zdravstvo. Da so zdravstvene ustanove in domovi za starostnike kadrovsko podhranjeni, poslušamo že več let. "Pandemija je razkrila, kako nenadomestljivi smo izvajalci zdravstvene in babiške nege, ter dokazala, da smo temelj zdravstvenega sistema. Kadrovsko se trenutno razmere obvladuje s prerazporeditvijo zaposlenih in z reorganizacijo dela – spremenjeni so razporedi dela in delovni urniki –, se pa seveda zdravstveni in socialni zavodi soočajo s pomanjkanjem kadra, ki je v takih razmerah, kot smo jim priča zaradi koronavirusa, še toliko bolj izrazito," pravi Ažmanova.

Ocene kadrovskih potreb po zdravstvenih delavcih, ki temeljijo na podatkih iz leta 2017, so, da na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic manjka v povprečju 2075 ali skoraj 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi. Stanje je danes še nekoliko slabše. Poleg tega v te izračune niso vključene potrebe po kadrih v specialističnih ambulantah, diagnostični in operativni dejavnosti v bolnišnicah, primarnem zdravstvu in v socialnovarstvenih zavodih. "Predvidevamo, da v teh okoljih manjka še vsaj toliko kadra zdravstvene nege kot na bolnišnični ravni. Skladno s tem ugotavljamo, da v Sloveniji manjka približno 4000 izvajalcev zdravstvene nege," pravi Ažmanova.

Največje pomanjkanje kadra zdravstvene nege je sicer v socialnem varstvu in v bolnišnicah. "Domovi za starejše, v katerih se je to izjemno pomanjkanje kadra še posebej razkrilo ob epidemiji koronavirusne bolezni, se vse bolj spreminjajo v negovalne bolnišnice, saj oskrbovanci v domove prihajajo v vse slabšem zdravstvenem stanju. Mnogi so polimorbidni, nepokretni in dementni. Zato so potrebe po ustreznem kadru zdravstvene nege vse večje, kadra pa ni dovolj, da bi zadostili vsem potrebam stanovalcev," pravijo v Zbornici – Zvezi. 

A eno so ocene, drugo pa finančne zmožnosti. Zdravstveni zavodi tako zaposlujejo le toliko, kolikor denarja za to imajo na voljo. Tako so po podatkih ZZRS v avgustu delodajalci razpisali 468 prostih delovnih mest za strokovnjake in strokovne sodelavce za zdravstveno in babiško nego (diplomirane in srednje medicinske sestre). Največ prostih delovnih mest je na območju Ljubljane, Maribora in Celja. Za zdaj delodajalci skušajo svoje potrebe pokriti z domačim kadrom in delavcev za zdaj ne iščejo v tujini. "V letošnjem letu (januar–avgust) je bilo izdano eno delovno dovoljenje in pet soglasij k enotnemu dovoljenju za bivanje in delo za delavce s področja zdravstvene nege," pravijo na Zavodu. 

Da je zdravstveni sektor med tistimi, ki v času, ko nam grozi gospodarska kriza, največ zaposluje, kažejo tudi podatki, da so v prvih osmih mesecih letošnjega leta delodajalci iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ZZRS sporočili 9799 prostih delovnih mest. "Večje povpraševanje smo beležili le še pri delodajalcih iz dejavnosti gradbeništva, predelovalnih dejavnosti in dejavnosti izobraževanja. Delodajalci iz zdravstva so torej zelo pomembni zaposlovalci na trgu dela," pravijo na zavodu. 

Anketa med delodajalci glede napovedi zaposlovanja je tudi pokazala, da čeprav so anketirani delodajalci za drugo polovico leta v povprečju napovedali 0,2-odstotni padec zaposlenosti, pa so napovedi delodajalcev iz sektorja zdravstva in socialnega varstva spodbudnejše. "Za drugo polovico letošnjega leta so napovedali 1,5-odstotno rast števila zaposlenih. Med poklice, po katerih bodo delodajalci najpogosteje povpraševali, pa sodijo tudi strokovnjaki za zdravstveno nego ter poklici za zdravstveno ter socialno oskrbo." In medtem ko se manj kot tretjina (32,4 odstotka) delodajalcev sooča s pomanjkanjem ustreznih kadrov, pa ima takšne težave več kot polovica (57,6 odstotka) delodajalcev v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.