Pred slovenskim konzulatom v Banjaluki se že nekaj mesecev vijejo dolge kolone ljudi, poroča spletna stran srpskainfo.com. Čakajo v vrsti, da bi lahko našim uradnikom oddali dokumentacijo za odobritev vize oz. odobritev bivanja v Sloveniji.
Zakaj se ljudje v Republiki srbski odločajo za ta korak? Novinarji omenjenega portala poročajo, da imajo ti ljudje različne motive od tistih, ki si želijo v Avstrijo ali Nemčijo. Slednji si želijo zaslužka, ti, ki bi radi živeli v Sloveniji, pa si želijo kakovostnega in mirnega življenja.
"Ne grem zaradi dela, temveč zaradi boljšega življenja in varnosti. V tej državi delam že deset let in vem, da je tukaj dovolj delovnih mest. Ampak sploh ne gre za to. Plače v Sloveniji niso veliko višje od tukajšnjih plač. Toda njihova država je bolj urejena in varna," je novinarjem dejal Davor iz mesta Gradiška. Slovensko vizo dojema kot izhod iz slabih življenjskih pogojev. Poudarja, da ne želi, da njegovi otroci odraščajo v tako nekvalitetnem okolju in slabih razmerah, ki jih nudi Republika srbska. "Tukaj ne bo nihče ostal. Vsi bodo odšli. Kaj ti bo dobra služba in plača, če je vse okoli tebe katastrofalno," pravi.
V vrsti stoji tudi mlajši fant iz Doboja, ki se je takoj po koncu srednje šole odločil za odhod.
Tudi Milica iz Banjaluke je tam. Je mati treh otrok in ogorčena je nad sistemom, ki vlada v njeni državi. Njen mož ima odlično službo in dobro plačo. A kredita za nakup stanovanja ne dobijo, tako da živijo kot najemniki. Živijo dokaj dobro, pravi in dodaja, da niso v finančni krizi. "Toda ne želim, da tudi moji otroci živijo tako. Ne želim, da je moj otrok član politične stranke, ki jo sovraži, le zato, da bi lahko dobil zaposlitev. Ali pa da konča fakulteto, nato pa da zbira zavrnitve delodajalcev," pravi mama, ki doda, da je cel sistem slab – od vrtcev, šol, fakultet, zdravstvenega sistema ... Ko sta z možem skušala videti eno svetlo točko v prihodnosti, je v matični državi nista videla. Zato sta se odločila za Slovenijo.
Kako je v EU: Polovica brezposelnih mladih v EU bi se zaradi službe selila
Polovica brezposelnih mladih v starosti od 20 do 34 let v EU se je bila leta 2016 zaradi službe pripravljena seliti, največ bi se jih selilo v drug kraj znotraj svoje države. V Sloveniji se je bilo pripravljenih zaradi službe seliti 57 odstotkov mladih brezposelnih, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
Največ od polovice brezposelnih mladih, ki so se bili pripravljeni seliti zaradi službe, bi se jih preselilo v drug kraj znotraj svoje države - takšnih je bilo 21 odstotkov. V drugo članico EU bi se jih zaradi službe selilo 12 odstotkov, zunaj meja EU pa bi službo sprejelo 17 odstotkov brezposelnih mladih. Zaradi službe se medtem polovica mladih brezposelnih v EU ni bila pripravljena seliti.
Največji delež mladih, ki bi se zaradi službe selili znotraj svoje države, imata Romunija in Nemčija (po 37 odstotkov), medtem ko pri selitvi v drugo državo EU prednjačijo Estonija in Hrvaška (po 26 odstotkov) ter Slovenija (25 odstotkov).
Najbolj so se bili pripravljeni preseliti mladi brezposelni z visoko ravnjo izobrazbe (23 odstotkov v svoji državi in 16 odstotkov znotraj EU), najmanj pa mladi z nizko ravnjo izobrazbe (21 odstotkov v svoji državi in 10 odstotkov znotraj EU).
V Sloveniji se je bilo leta 2016 zaradi službe v drug kraj v državi pripravljenih preseliti 23 odstotkov brezposelnih mladih, v drugo državo EU jih je bilo pripravljeno oditi 25 odstotkov, medtem ko bi zunaj meja EU zaradi službe odšlo devet odstotkov mladih brezposelnih. Medtem se 43 odstotkov mladih brezposelnih zaradi službe ni bilo pripravljenih seliti.
Po drugi strani se večina mladih zaposlenih, 90 odstotkov, v EU zaradi službe leta 2016 ni preselila. Zaradi službe je kraj bivanja znotraj svoje države zamenjalo osem odstotkov mladih zaposlenih, medtem ko je v drugo članico EU služba ponesla en odstotek mladih zaposlenih.
Med državami, kjer mladi zaradi službe niso menjali kraja bivanja, prednjači Italiji - 98 odstotkov mladih zaposlenih se namreč leta 2016 ni selilo. Največ selitev mladih zaradi službe pa so zabeležili na Irskem - 26 odstotkov jih je kraj bivanja zaradi službe menjalo znotraj države, sedem odstotkov jih je odšlo v drugo članico EU, medtem ko se 60 odstotkov mladih zaradi službe ni selilo.
V Sloveniji se je zaradi službe leta 2016 v drug kraj znotraj države preselilo tri odstotke mladih v starosti od 20 do 34 let, medtem ko Eurostat podatka za selitev v kakšno drugo članico ne navaja. Večina mladih zaposlenih, 95 odstotkov, se jih sicer zaradi službe leta 2016 ni selilo.
