V večini vrtcev vsako leto marca potekajo vpisi otrok. Ker so javni vrtci v Sloveniji precej zasedeni, bo veliko otrok 1. septembra ostalo pred njihovimi vrati, posebej tisti, ki se niso rodili na "pravi" datum.

V vrtec lahko starši vpišejo otroka, ki dopolni enajst mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Težava nastane pri otrocih, ki se rodijo v obdobju po tistem, ko se razpis za vpis izteče, denimo pomladnih in poletnih mesecih. Starši teh otrok lahko namreč vlogo oddajo šele po rojstvu otroka, kar pa pomeni, da zamudijo rok za vpis.

Obravnavajo jih kot zamudnike, ki večinoma ostanejo brez mesta v vrtcu

Takšne vloge vrtci obravnavajo enako kot vloge zamudnikov, kar pomeni, da otroci prosto mesto v vrtcih, ko bi ga potrebovali, dobijo le, če vsa mesta niso zasedena. Ker v večini primerov so, morajo starši za otroka od meseca, ko mami poteče porodniška in bi otrok moral v vrtec, pa do septembra zagotoviti lastno varstvo oziroma ga za nekaj mesecev vpisati v zasebni vrtec.

Ali se pristojno ministrstvo sploh zaveda težav?

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport slednjega, kot se zdi, ne dojemajo kot težavo, saj na vprašanja Slovenske tiskovne agencije (STA) v zvezi s tem odgovarjajo le z navajanjem že znanih trenutnih določil zakona o tem, kako poteka sprejem otrok v vrtec. Tudi na vprašanje, ali načrtujejo kakšne spremembe v zvezi s tem, ne odgovarjajo.

Težava, ki se vleče že leta

To pa kot perečo problematiko zaznavajo v Skupnosti vrtcev Slovenije. Kot je povedala njena predsednica Božena Bratuž, se vrtci s to težavo srečujejo že leta in leta. "Otroci se namreč ne rojevajo na isti datum, zato bi vsak vrtec moral imeti nek prostor, ki ga lahko odpre med šolskim letom za tiste otroke, ki niso rojeni tako, da bi 1. septembra izpolnili pogoje za vstop v vrtec," je dejala.

V vrtcu Ptuj, katerega ravnateljica je, imajo po njenih besedah za takšne otroke namenjena dva začasna dodatna prostora. Enega običajno odprejo 1. marca, drugega pa 1. aprila, otroke iz njih pa nato 1. septembra prerazporedijo v redne oddelke.

Večina vrtcev pa takšnega sistema nima, zato po besedah Bratuževe obstaja še druga možnost. "Za vsako starostno skupino velja nek zakonski normativ. Za starostno obdobje otrok od 11 mesecev do dveh let je denimo normativ 12 otrok v oddelku, da pa zakon v primeru velikega povpraševanja dovoljuje tudi uporabo t. i. fleksibilnega normativa, po katerem je lahko v oddelku 14 otrok. Če 1. septembra oziroma ob centralnem sprejemu otrok v vrtec oddelke napolnimo z do 12 otroci, imamo potem med šolskim letom v vsakem oddelku prostora še za po dva dodatna otroka," je dejala.

Po njenih besedah je skupnost vrtcev v preteklih letih na ta problem velikokrat opozarjala, kljub temu pa problematika nikoli ni prišla do pravega izraza. Vrtci se namreč že tako ali tako soočajo s težavo, da ne morejo sprejeti vseh otrok, zato se na čakalnih listah pogosto znajdejo tudi otroci, ki 1. septembra izpolnjujejo pogoje za vstop v vrtec, je dejala.

Kaj na očitke odgovarjajo s pristojnega ministrstva?

Pristojno ministrstvo smo prosili, da odgovori na očitke. Pravijo, da morajo znova poudariti, da sodi dejavnost predšolske vzgoje v izvirno pristojnost občine, kar pomeni, da vrtce ustanavljajo občine. Te so tudi pretežne financerke njihove dejavnosti. Prav tako so po zakonu za investicije v vrtce zadolžene občine.

"V zadnjih desetih letih se je število vključenih otrok v vrtce povečalo skoraj za polovico, za kar so občine zagotovile veliko novih investicij v objekte vrtcev. A kljub temu v posameznih občinah ponudba vrtcev zaradi povečanega števila rojstev, povečanega priseljevanja in povečanega zanimanja staršev za vključitev otrok v vrtce, še vedno ne zadošča. Ključno pri tej dejavnosti, ki je opredeljena kot javna služba lokalnega pomena, je, da občina zagotavlja učinkovito uresničevanje potreb staršev po prostih mestih v vrtcih. Zato tudi zakonodaja (sprejeta v letu 1995 in 1996) opredeljuje kar nekaj zavezujočih določb, ki omogočajo občinam, da vodijo takšno politiko na področju predšolske vzgoje, ki upoštevaje znane podatke o demografskih gibanjih, omogoča pravočasno ukrepanje in s tem zagotovitev zadostnega števila prostorskih kapacitet v vrtcih," pravijo za Cekin.si in dodajajo, da so že pred leti pripravili poseben dokument, ki je namenjen občinam in v katerem razlagajo postopke za zagotavljanje dodatnih mest.

Glede samega vpisa otrok v vrtec pa na ministrstvu pravijo, da zakon jasno določa, da vrtec otroke vpisuje in sprejema v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto, najmanj enkrat letno pa objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto. "Žal, so kljub jasni zakonski ureditvi, ki je veljavna že več let, in pri oblikovanju katere so sodelovala tako reprezentativna združenja občin kot reprezentativna združenja vrtcev, številnim priporočilom o nujnosti pravočasnega predvidevanja potreb po prostih mestih v vrtcih ter ob številnih možnih načinih pridobitve dodatnih prostorov za potrebe vrtca, še vedno okolja, ki imajo precejšnje število otrok na čakalnem seznamu. Poleg javnih vrtcev deluje tudi že veliko število (86) zasebnih vrtcev, ki so financirani iz javnih sredstev na podlagi koncesije ali na podlagi pogodbe z občino. Seznam javnih in zasebnih vrtcev z vsemi ključnimi podatki (kapaciteta vrtca, lokacija, čakalna doba, cenik, program) se nahaja na javno dostopni Info točki Prosta mesta PŠV na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Staršem je na voljo tudi možnost izbire varstva za otroka pri varuhu predšolsih otrok, ki je registriran pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport," pravijo.

Uporabno: Ali ste vedeli?

Poudarjajo tudi, da v primeru, ko je otrok vključen na čakalni seznam javnega vrtca, staršem, ki otroka začasno vključijo v varstvo pri varuhu predšolskih otrok, za namen sofinanciranja plačil pripadajo sredstva v višini 20 odstotkov cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v javni vrtec.